Cene energentov so visoke zaradi vzdrževanja
Poročilo IEA Hitro razogljičenje bo znižalo cene, nadaljevanje po starem pa jih bo še zvišalo
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je Svetovni energetski pregled (WEO 2021) pripravila mesec prej kot v preteklih letih, da bi postal podlaga za razpravo na zasedanju pogodbenic konvencije o podnebju novembra v Glasgowu (Cop 26). Ugotavljajo, da je okrevanje po covidu netrajnostno, saj šestodstotno gospodarsko rast poganjajo zlasti fosilna goriva. A teh zmanjkuje, ker se je število načrtovanih in nenačrtovanih ustavitev proizvodnje zaradi vzdrževanja naprav povečalo za 40 odstotkov.
Borut Tavčar
»Visoke cene plina, premoga in nafte, pa tudi elektrike niso dobra novica za gospodarstvo, to je pritisk na inflacijo in na padec gospodarske rasti,« je opozoril Fatih Birol, generalni sekretar IEA. Za Glasgow ima tri poudarke. Veliko gospodarsko rast po covidu v svetu poganjajo fosilna goriva, kar pomeni netrajnostno gospodarsko okrevanje in drugo največje medletno povečanje emisij v zgodovini.
Emisije so vzrok za podnebne spremembe, te pa so tudi letos pokazale svojo moč v včasih celo hkratnih skrajnih vremenskih dogodkih. V Evropi smo imeli poplave, na Kitajskem in v Braziliji pa hudo sušo, kar je pomenilo manjšo proizvodnjo hidroelektrarn in povečan uvoz plina. Povrhu se je več proizvajalcev plina in nafte po letu zmanjšane porabe odločilo ustaviti proizvodnjo, zlasti zaradi vzdrževanja. Pri plinu je bilo takih odločitev za 40 odstotkov več kot v preteklih letih. Cena soda nafte je presegla 80 dolarjev, kljub temu da smo je pred covidom porabili 108 milijonov sodov na dan, zdaj pa prišli do 96 milijonov sodov.
»To ni prva kriza zelenega prehoda. Visoke cene niso posledica naložb v proizvodnjo čiste energije, te so rešitev, čistih virov imamo premalo,« je opozoril Birol. Dodal je, da je zemeljski plin sicer udobno gorivo za podporo obnovljivim virom energije, vendar te volatilne cene niso dobra novica. Opozoril je še, da zaveze držav, katerih predstavniki se bodo zbrali v Glasgowu, do leta 2030 zadoščajo le za 20 odstotkov cilja zmanjšanja emisij, ki bi ga morali doseči, če nočemo povzročiti segrevanja ozračja za več kot poldrugo stopinjo Celzija do konca stoletja. Tako smo na poti do 2,1 stopinje ali več.
»Zaveze so daleč od zadostnih, to bo imelo velike posledice za neenergetske trge. Če bodo zaveze dovolj ambiciozne, bi poraba nafte morala doseči vrh leta 2025, potem pa padati. Največji avtomobilski proizvajalci so v ospredje že postavili električne avtomobile. V Evropi prodaja električnih vozil že dosega 20-odstotni delež, na svetu je ta delež petodstoten. Če bodo države popravile svoje zaveze in bo leta 2030 na cestah 30 odstotkov električnih avtomobilov, bo poraba nafte dosegla vrh leta 2025. Proizvodnja obnovljivih virov energije pa se bo morala več kot podvojiti,« pravi Birol in dodaja, da bodo imele tudi nezadostne zaveze velikanske posledice za energetske trge.
Nova industrija bo večja kot naftna
Analize IEA kažejo, da bodo težave na energetskih trgih največje, če bomo nadaljevali z enako proizvodnjo kot doslej. Kot pravi Birol, bi bilo stroškovno najbolj učinkovito, če bi za trikrat povečali proizvodnjo čiste energije in zmanjšali uporabo fosilnih goriv. »Sporočilo je jasno, nova energetska ekonomija se je rodila, bolj čista in bolj varna. Sončne elektrarne, vetrnice, baterije, elektroliza, to bo veliko večja industrija, kot je naftna danes. Interes investitorjev je velik,« pravi Birol, ki ima za Glasgow tri želje. Prva je več držav z ambicioznejšimi zavezami, druga želja je povezana s tem, da je največja priložnost za prehod v državah v razvoju, kjer pa potrebujejo zelene naložbe iz razvitih držav. Tretja želja je, da bi svetovni voditelji investitorjem povedali, da bodo izgubili denar, če ga bodo vlagali v umazano energijo.
Laura Cozzi z IEA je povedala, da emisije še kar rastejo, kljub lanskemu padcu, zato smo na poti segrevanja za 3,5 stopinje Celzija. So pa številne države prvič v človeški zgodovini dokazale, da je gospodarska rast mogoča tudi ob zmanjšanju emisij. Projekti novih premogovnih elektrarn se krčijo. Če so jih med letoma 2001 in 2020 napovedali 700, se je letos ta številka skrčila na 300. »To je gotovo zadnje desetletje gradnje premogovnih elektrarn,« je dejala Laura Cozzi.
Nasprotno pa bosta sonce in veter povečala proizvodnjo čiste energije, pomagala bo tudi kakšna nova jedrska elektrarna. Poskrbeti bo treba še za emisije metana, tehnologije za to obstajajo. Učinkovitost rabe energije se bo povečala z elektrifikacijo doslej fosilnih sektorjev, tudi prometa.
Nafto zamenjuje litij
V mednarodni trgovini z energenti še vedno prevladuje nafta, sledita plin in premog, med materiali, ki jih uporabljajo v energetiki, pa prednjači baker. Toda že kmalu bi se lahko to razmerje obrnilo na glavo. Pri podnebni nevtralnosti bodo na trgu glavni baker, litij in kobalt, pa še kakšen element, sledil bo vodik. »Naložbe v plin in nafto stagnirajo ali upadajo. V načrtih za leto 2021 ni novih polj za črpanje nafte ali plina. Naložbe v čisto energijo rastejo, a daleč od tega, kar potrebujemo. Gospodinjstva za nafto porabijo polovico denarja za energijo, za elektriko tretjino. Na severu je poraba najbolj povezana z ogrevanjem. V desetih letih bodo te cene zrasle za 10 odstotkov. Ob hitrem zelenem prehodu pa bodo cene energije v tem času padle za 10 odstotkov. Tudi zato, ker so naprave, kot so toplotne črpalke in električni avtomobili, ter hiše bolj učinkoviti. Hiter prehod je stroškovno veliko bolj učinkovit kot postopen prehod, je pa za hiter prehod pomembna začetna državna podpora,« je pojasnil Tim Gould z IEA.
»Za okrevanje po covidu je bilo in je namenjenih 70 bilijonov dolarjev. Le dva odstotka tega denarja gresta za projekte čiste energije, ki so pot do novih kakovostnih delovnih mest in vodijo do hitrejše rasti gospodarstva,« je dodala Laura Cozzi.
• Vztrajanje pri starem bo vodilo v nove podražitve energije.
• Naložbe v premogovne termoelektrarne se krčijo.
• Ni novih polj za črpanje plina in nafte.
Pri podnebni nevtralnosti bodo na trgu glavni baker, litij in kobalt, pa še kakšen element, sledil bo vodik.