Okoljevarstveno pokopališče lepih namenov
Zelena politika Želje po obnovljivih virih energije so velike, a sta za zdaj stranska učinka predvsem pomanjkanje in onesnaževanje
Demokratski predsednik ZDA Joe Biden je varstvo okolja in ozračja postavil med prednostne naloge svoje vladavine, hitro naraščajoče cene bencina in elektrike pa ogrožajo tudi ameriška gospodinjstva in gospodarstvo. Prepad med lepimi nameni obnovljivih energetskih virov in njihovimi stranskimi učinki izkuša že stara celina. dopisnica iz Washingtona
Recimo temu sindrom Angele Merkel. Odhajajoča nemška kanclerka bo v zgodovino zapisana zaradi cele vrste zaslug, toda naj se še tako razglaša za »Klima-Kanzlerin«, uspešne energetske in okoljevarstvene politike ne bo med njimi. Osrednja evropska država res že skoraj polovico električne energije pridobiva iz obnovljivih virov, a z velikanskimi subvencijami, že pred dvema letoma pa je od Danske prevzela neslavno vodstvo v ceni električne energije. Letošnja jesen je razkrila še pasti odvisnosti od Rusije pri fosilnih gorivih, že pred pandemijo, ki vpliva na sedanje dogajanje, so morali v Berlinu priznati tudi neuresničevanje ciljev za zmanjšanje toplogrednih plinov.
Nemčija si je res postavila visoke cilje, a je dolgoletna krščanskodemokratska kanclerka med nadaljevanjem z »Energiewende« socialdemokratskega predhodnika Gerharda Schröderja ukazala obračun z jedrsko energijo. Od vedno dostopnih energetskih virov je njeni državi ostal le umazani premog – ter vetrnice na severu države z industrijo na jugu in zahodu. To naj bi čez nekaj let rešili podzemni kabli, vendar ima velik del države – in Evrope – ta čas veliko manj vetra kot običajno, sonce pa tudi na stari celini sije le podnevi in kadar ni oblakov. Po prepričanju številnih poznavalcev te težave ne bodo izginile do odkritja primerne baterije, ki je še ni na obzorju.
Na drugi strani Atlantskega oceana položaj še ni tako resen, saj je desetletje razvoja hidravličnega drobljenja kamnin (fracking) močno zmanjšalo odvisnost ZDA od uvožene energije. Sedanji demokratski predsednik pa je državo na prvi dan svojega predsedovanja vrnil v pariški podnebni sporazum, od koder jo je izpisal njegov republikanski predhodnik, ter varovanje okolja in ozračja uvrstil med svoje prednostne naloge. Obračunavanje s prioritetami Donalda Trumpa je prineslo tudi polena pod noge frackingu, ki ni le povečal zanesljive oskrbe z energijo, ampak je zaradi odrivanja premoga poskrbel za čistejše ozračje.
Visoke svetovne cene fosilnih goriv vplivajo tudi na ameriške, a bi bil položaj brez naslanjanja na domače vire še veliko slabši, kar pravkar izkuša tudi demokratski predsednik. Njegov gigantski predlog proračuna vsebuje velikopotezne okoljevarstvene postavke, demokratski senator iz energetsko bogate Zahodne Virginije pa vztraja pri grožnji z vetom. Joeju Manchinu kritiki očitajo osebno okoriščanje z industrijo premoga in plina, sam raje poudarja s tem povezana delovna mesta.
Sociala ali okolje?
Če bo hotel rešiti – prav tako sporne – socialne postavke svojega velikopoteznega proračuna, bo moral Biden oklestiti okoljevarstvene, Manchinu pa bo morda kdaj v prihodnosti celo hvaležen. Povprečna cena galone bencina v ZDA že precej presega tri dolarje, kar za evropske razmere še vedno ni veliko, toda Američani so osupli nad potrojitvijo stroškov na bencinskih črpalkah v primerjavi z obdobjem pred pandemijo. Z veliko večjo odvisnostjo od avtomobilov pri vsakdanjih opravkih ter večinoma slabše izoliranimi hišami se stroški hitro seštevajo in po nekaterih ocenah bodo stroški za ogrevanje to zimo narasli kar za tretjino.
Države proizvajalke nafte Opec niso ugodile Bidnovi prošnji za povečanje proizvodnje, zato se zdaj prvi demokrat vendarle pogaja z ameriškimi proizvajalci nafte in plina. To je velik preobrat, saj je na svoj prvi dan v Beli hiši odpovedal tudi naftovod Keystone XL, po katerem bi kanadska nafta prišla do teksaških rafinerij, in nekaj dni kasneje izdajanje novih dovoljenj za pridobivanje nafte in plina na zvezni zemlji. O zadnjem še odločajo sodišča, administracija pa je že povišala pristojbine in v takšnem neugodnem ozračju se proizvajalci kljub visokim cenam niso radi odločali za nove investicije. Biden bo najbrž še naprej poudarjal zavzemanje za postopen prehod na obnovljive energetske
• Hitro naraščanje cen fosilnih goriv okroža tudi ZDA.
• V Washingtonu so že protestirali nasprotniki industrije fosilnih goriv.
• Joe Biden se pod pritiski umika.
Kitajska je ZDA že prehitela na neslavnem položaju največje onesnaževalke sveta.
vire, vprašanje pa je, ali mu bodo kolebanje dovolili njegovi volivci. Konec tedna so po Washingtonu že protestirali nasprotniki industrije fosilnih goriv.
Celo ameriško (in evropsko) žrtvovanje za čistejše ozračje pa bi bila le kaplja v morje, saj Kitajska, ki je ZDA že prehitela na neslavnem položaju največje onesnaževalke sveta, zaradi lastnega velikega pomanjkanja energije ne govori več o zapiranju termoelektrarn, menda se pogaja celo o nakupu ameriškega plina. Tako kot vedno v zgodovini pa rešitev tudi tokrat ni v prerazporejanju zalog, ampak jo bodo prinesla nova tehnološka odkritja. Francija načrtuje velika vlaganja v majhne jedrske reaktorje, zagonsko podjetje iz Los
Angelesa Universal Hydrogen v nekaj letih potniško letalo s štiridesetimi sedeži na vodikov pogon. Nekateri tehnološki obeti se ne bodo posrečili, tisti, ki se bodo, pa so najbrž največje upanje za manj umazano prihodnost.