Reševanje življenja, kot da gre zares
Usposabljanje za oživljanje V simulacijskem centru ZD Ljubljana izvedene simulacije snemajo, da se lahko udeleženci učijo iz lastnih napak
Dogodkom, ki ogrožajo življenje, kot so srčni infarkt, zastoj srca, možganska kap, zadušitev in podobno, je izpostavljena celotna populacija, od otrok do starejših. Z dovolj zgodnjim prepoznavanjem simptomov lahko preprečimo zastoj srca. V simulacijskem centru ZD Ljubljana (SIM center), ki deluje že osem let, so do danes izvedli usposabljanja za pomoč pri takih dogodkih za 16.020 laikov in profesionalcev.
Andreja Žibret Ifko
Za Evropo velja, da se na leto zgodi od 67 do 170 srčnih zastojev zunaj bolnišnic na sto tisoč prebivalcev. Spretnosti in znanje iz vsebin prve pomoči so uporabni doma, na delovnem mestu, na javnih mestih, je povedal vodja simulacijskega centra Uroš Zafošnik, diplomirani zdravstvenik in magister socialnega dela.
Ozaveščanje s skupino Dunking Devils
Ob svetovnem dnevu oživljanja, ki je bil v soboto, je SIM center v sodelovanju s svetovno znano akrobatsko skupino Dunking Devils v središču Ljubljane prejšnji teden pripravil dogodek, katerega cilj je bil ozaveščanje o pomenu hitre prepoznave in ukrepanja v primeru srčnega zastoja ter širjenje znanja temeljnih postopkov oživljanja. Mimoidoči so se lahko vključili v simulacijo reanimacije in tako dobili priložnost izboljšati znanje na področju oživljanja v delovnem in domačem okolju.
»Več ljudi z znanjem iz vsebin prve pomoči pomeni varnejšo skupnost, v kateri živite. V primeru nesreče na delovnem mestu, doma ali na javnem kraju se stanje poškodovancu lahko še poslabša, če v bližini ni nikogar z ustreznim znanjem iz vsebin prve pomoči. Zato je izrednega pomena prizadevanje, da ima v naši družbi čim več ljudi pridobljena uporabna znanja iz vsebin prve pomoči,« pravi Zafošnik.
Usposabljanja v SIM centru so namenjena vsem zainteresiranim, tako profesionalnemu kadru v zdravstvu, kot so timi urgence, reševalci, timi splošne medicine, zobozdravstveni timi, patronažne medicinske sestre, medicinske sestre iz domskega varstva, farmacevti, študenti medicine in zdravstvene nege, dijaki zdravstvene nege itd., pa tudi laični javnosti, kot so gasilci, pripadniki civilne zaščite, strokovni delavci v vrtcih in šolah, policisti, mestni redarji, zaposleni v podjetjih in druga laična populacija.
Z mobilno enoto na različne lokacije
Izobražujejo profesionalce in laike iz MOL ter od drugod, od Prekmurja do Kopra. Izobraževanje so predstavili tudi na mednarodnih konferencah v Turčiji, na Tajskem, v Franciji, na Danskem … »Z mobilno enoto se na usposabljanje pripeljemo na različne lokacije. Spretnosti in znanje iz vsebin prve pomoči so uporabni doma, na delovnem mestu in na javnih krajih. Ker potreba po znanju prve pomoči ni za vse enaka, program, ki ga izvajamo pod geslom Stisni me močno, prilagajamo za vsako okolje posebej. Vrsta in obseg usposabljanja sta odvisna od specifičnosti delovnega mesta oziroma načina življenja tistih, ki se usposabljajo.«
Izvajajo simulacije z visoko stopnjo realnih razmer, kajti samo s takšnim usposabljanjem lahko posameznika pripravijo na stresno situacijo, kar pa izvajanje oživljanja je, razlaga Uroš Zafošnik: »Učenje v simulacijskem centru poteka v okolju, ki ponazarja realno klinično okolje. Udeleženci se najprej seznanijo s teorijo, po izvedeni simulaciji, ki jo snemamo za namen usposabljanja, pa sledi pregled posnetka. Tako lahko učenci preverijo svoje ukrepanje ter se učijo iz lastnih napak ali odličnih rešitev, kar imenujemo 'debriefing'. Tako med doseganjem 'vau' efekta, 'Res nekaj znam!', pridobijo uporabno znanje.«
Usposabljanje za temeljne postopke oživljanja je nujno
Pri simulacijah uporabljajo vrhunsko opremo: simulatorja profesionalnega in avtomatskega defibrilatorja, simulator poroda, lutko hudo poškodovanega, uporabo realnih zdravil, lutko, ki odgovarja kot živ človek, zvočne efekte težkega dihanja, opremo za snemanje scenarijev, lutko novorojenčka, dojenčka in majhnega otroka, simulator reševalnega vozila. »Pri vsaki simulaciji uporabljamo tako imenovani debriefing sistem, ki omogoča snemanje scenarijev, tako da po vsakem zaključku lahko podamo povratne informacije o uspešnosti vsakega posameznika. Simulacije so realni dogodki in potekajo, kot da gre zares,« je povedal Zafošnik.
Koliko so ljudje na splošno pripravljeni pomagati v življenje ogrožajočih situacijah? Uroš Zafošnik odgovarja, da statistika evropskega reanimacijskega sveta ni najboljša: »Delež srčnih zastojev zunaj bolnišnice, pri katerih očividci začnejo z oživljanjem, se močno razlikuje znotraj posameznih držav in med državami, v povprečju se to zgodi pri 58 odstotkih primerov, v razponu od 13 do 83 odstotkov. Uporaba pametnih defibrilatorjev (AED) je v Evropi še vedno redka, v povprečju 28 odstotkov, od 3,8 do 59 odstotkov. Stopnja preživetja ob odpustu iz bolnišnice je v povprečju 8 odstotkov, giba se od nič do 18 odstotkov.« Srčni zastoji se dogajajo, zato je usposabljanje za temeljne postopke oživljanja (TPO) nujno, še poudari.
• V Evropi se zunaj bolnišnic zgodi od 67 do 170 srčnih zastojev na sto tisoč prebivalcev na leto.
• V SIM centru izobražujejo profesionalce in laike iz MOL ter od drugod.
• Očividci začnejo z oživljanjem v povprečju pri 58 odstotkih primerov.