Dilema koalicije: izvolitev Svetliča ali tveganje, kaj bo po volitvah
Ustavni sodnik Kandidat je zanikal, da bi izrekel besede o streljanju migrantov – Pisal še vsem poslancem
»Govoril sem o katastroičnih scenarijih, nisem jih legitimiral, še manj pozival k nastopu katastroičnega stanja,« se je kandidat za ustavnega sodnika in profesor ilozoije prava dr. Rok Svetlič na javni predstavitvi odzval na besede profesorjev ustavnega prava dr. Saša Zagorca in dr. Sama Barduzkega, da je na posvetu na notranjem ministrstvu govoril o streljanju migrantov. »Teh besed, niti podobnih besed, nisem nikoli izrekel, ne na tem posvetu ne kjerkoli drugje,« je včeraj poudaril Svetlič in nato pisal še vsem poslancem.
Pravi, da se je za pismo odločil, ker očitek postavlja v negotovost celotno njegovo dosedanje delo. »Nikakor nisem legitimiral katastrofičnih razmer, kaj šele k njim pozival,« je pojasnjeval Svetlič. Pri tem je podvomil o razlogih za to, da je Zagorc šele zdaj izpostavil njegovo domnevno trditev in da tega ni storil ob kateri od njegovih prejšnjih prijav. »Dvom, da gre le za benevolenten nesporazum, upravičuje tudi okoliščina, da je dr. Zagorc odklonilen do mojega izobrazbenega profila,« je zapisal poslancem in jih tako poskušal prepričati, da bi mu namenili vsaj 46 glasov podpore na tajnem glasovanju prihodnji torek. Že danes je predvideno glasovanje na mandatno-volilni komisiji.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga nam je tudi po njegovi javni predstavitvi in prejemu pisma potrdila, da vztrajajo pri umiku podpore.
Da Svetliča ne bodo podprli, že ves čas napovedujejo v opozicijskem četverčku, v katerem bi odločanje o novem ustavnem sodniku zamaknili v čas po volitvah. Kandidatu pa nasprotujejo tudi zaradi njegovih preteklih stališč, ki večkrat – kot to priznava tudi sam – sprožajo polemike. »Zdaj preziramo sebe bolj, kot je rasist kdajkoli preziral druge rase in kulture. Živimo v nevarnih časih skrajne oslabelosti mišljenja. Dogaja se razkroj razsvetljenske tradicije, ki je temeljila na mišljenju, argumentiranju, utemeljevanju, iskanju rešitev. Vse bolj jo nadomeščata arhaično zapriseganje 'dobremu' in pokora lastne krivde. To rasizma, te najbolj zavržne moralne drže, ne preprečuje, pač pa prej perpetuira,« je Svetlič v Delu pisal o ugrabljenem uporu zoper rasizem.
Že četrtemu kandidatu predsednika republike Boruta Pahorja, ki naj bi nadomestil ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, se zdijo naklonjeni v koaliciji, čeprav javno svoje podpore nikoli niso izrekli. A tudi tam se pojavljajo posamezni pomisleki o njegovi ustreznosti. Te bi na glasovanju sicer lahko ublažila dilema, ki jo prinašajo bližajoče se volitve. Po njih se bodo karte spet premešale in glede na javnomnenjske ankete obstaja strah, da bo prihodnji kandidat svetovnonazorsko »bolj levo usmerjen«.
SDS, NSi in SMC za doseganje najmanj 46 poslanskih glasov potrebujejo še podporo SNS, manjšinskih poslancev in tudi Desusa. Da bo svoj glas prispeval, je že napovedal Robert Polnar, drugi pa o svoji odločitvi še molčijo.
»Za seboj nimam nikogar. Ne stranke, ne ceha, ne katedre in ne računa na twitterju. Delam, kar se mi zdi prav, in sem pri tem pogosto osamljen.«