Zagotovila za dodatni vodni vir
Preskrba slovenske Istre in Krasa Minister potrdil napredovanje projekta
»Projekt oskrbe pitne vode za Istro in Kras poteka, kot je bilo načrtovano,« je zagotovil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak po včerajšnjem sestanku s predstavniki podjetja Rižanski vodovod in župani Pirana, Izole, Kopra in Ankarana. Srečanje je bilo organizirano v okviru obiska slovenske vlade v obalno-kraški regiji.
Po ministrovih besedah so predstavniki lokalne skupnosti v slovenski Istri v skrbeh zaradi projekta vodooskrbe, saj že več desetletij čakajo na dodaten vir pitne vode – sedanje napajanje iz reke Rižane ne zadostuje in vodo morajo dokupovati. Projekt dodatnega vodnega vira za slovensko Istro in Kras vodi ministrstvo za okolje in prostor oziroma direkcija za vode, ki je s podjetjem LUZ – ta zastopa konzorcij več podjetij – pred letom dni podpisala pogodbo za njegovo izvedbo do pridobitve gradbenega dovoljenja. Projekt predvideva zajezitev pritoka reke Reke na območju Ilirske Bistrice (potoka Suhorica, ki se zliva v Padež). Vizjak je pojasnil, da je projekt zdaj v fazi priprav strokovnih podlag za državni prostorski načrt – prve naj bi bile izdelane že čez mesec dni. »Na teh strokovnih podlagah bo mogoča resna diskusija o posameznih vprašanjih, ki jih odpirajo civilna iniciativa ter okoliški prebivalci na Krasu in v
Brkinih,« je napovedal. Postopek se bo nadaljeval še prihodnje leto z okoljevarstveno presojo. Po njegovi oceni bi se zaradi temeljite proučitve vseh okoliščin gradnja lahko začela leta 2024.
Prvi krak vodne avtoceste
»Danes smo tretjino vode kupili od Kraškega vodovoda, preostali del pa črpamo iz podtalnice. Izvir Rižane je namreč suh. Oktobra navadno nismo dokupovali vode, a letos jo moramo,« je povedal Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda. Vprašanje preskrbe s pitno vodo se zaradi podnebnih sprememb še zaostruje. Najtežji je poletni sušni čas, ko morajo vodo zaradi povečanih odjemnih količin dokupovati tako s Krasa kot iz Buzeta v hrvaški Istri.
V Škocjanskih jamah, Civilni iniciativi za Kras in Brkine ter Slovenskem društvu za zaščito vode pa načrtovani novi akumulaciji nasprotujejo, saj menijo, da to pomeni prevelik poseg v naravno okolje. »Ne strinjam se s tem, da je večina vodne stroke proti temu projektu, ampak zagovarjam to, da se s tem projektom ukvarja vodna stroka,« je menil Pregelj. Po njegovih besedah bo treba v prihodnosti za zagotavljanje dovoljšnjih količin pitne vode povezati vse vodne vire v Sloveniji ter poskrbeti za akumulacije. »To bo kot avtocesta, le da na vodnem področju, in del, ki ga bomo zgradili med Padežem in Rodikom, bo njen prvi krak,« je navedel.