Največ gre za stroške šolanja tujih študentov
Razvojna pomoč EU in Slovenija zaostajata za zavezami – Kot pomoč štejejo tudi izdatke, ki to niso
Čeprav je EU leta 2020 ohranila položaj največjega bloka donatorjev uradne razvojne pomoči, močno zaostaja za ciljem, po katerem naj bi do leta 2030 porabila 0,7 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) za izkoreninjenje revščine in zmanjševanje neenakosti v svetu. To je ena poglavitnih ugotovitev AidWatcha, tako imenovanega senčnega poročila, ki ga je pred dnevi objavilo evropsko združenje evropskih razvojnih nevladnih organizacij Concord.
Statistika za Slovenijo kaže, da namenja kar dve tretjini od 0,17 odstotka BND za multilateralno pomoč, večinoma mednarodnim organizacijam, več kot polovico bilateralne pomoči pa so stroški šolanja za tuje študente.
»Za nas je najbolj pomembno, da uradna razvojna pomoč sledi načelu iz lizbonske pogodbe – da se uporablja za izkoreninjenje revščine in zmanjševanje neenakosti v svetu. Kriteriji za kakovost pomoči pa so, da so ta sredstva zadostna, ustrezno porabljena, da torej najdejo prave naslovnike, da je poraba učinkovita in usmerjena v zagotavljanje enakosti,« je Albin Keuc, direktor platforme Sloga, ki povezuje 38 slovenskih nevladnih organizacij na področju razvoja, globalnega učenja in humanitarne pomoči, strnil smisel poročila AidWatch.
Pogojevanje izplačila pomoči
Na ravni EU smo dosegli 0,5 odstotka BND, kar je, gledano v odstotkih, porast v primerjavi z 0,42 v letu 2019, vendar je ob tem treba upoštevati, da je ena od posledic covida-19 krčenje gospodarstva in upad BND. Slovenija pa je po preliminarnih podatkih, kot že nekaj let doslej, ostala pri 0,17 odstotka BND, kar nominalno pomeni približno 76 milijonov evrov.
»Eden od problemov, na katerega kaže poročilo, je, da poskušajo članice EU prek uradne razvojne pomoči reševati probleme, za katere bi morali usmerjati dodatna sredstva in da prihaja do pogojevanja pomoči – da se, denimo, neki državi pomoč obljubi s pričakovanjem, da bo več svojih virov uporabila za to, da bo preprečila migracije iz Sahela,« je ponazoril Keuc.
Ne le zaustavljanje migracij, tudi liberalizacija tržišč ali pridobivanje politične podpore za različne globalne iniciative so nemalokrat med pogoji, ki jih postavljajo donatorji. »Sredstva bi morala biti predvsem usmerjena v podporo partnerskim državam pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, najbolj za odpravljanje absolutne revščine, AidWatch pa razgalja, da pogosto ni tako,« opozarja Marjan Huč iz Platforme Sloga, slovenski poročevalec za AidWatch. Donatorice kot razvojno pomoč štejejo tudi izdatke, ki jih imajo same za oskrbo beguncev, vezano pomoč (ponavadi za pridobivanje poslov svojih podjetij), odplačila obresti in odpis dolgov ter izdatke šolanja tujih študentov. »Stroški šolnin so upravičeni, če država spremlja, da se ti študenti dejansko vrnejo v domovino. Če ostanejo tam, kjer so se usposabljali, to ne bi smelo šteti kot razvojna pomoč, saj nič ne pripomore partnerskim državam,« opozarja Huč.
• Namen pomoči je odpravljanje revščine in trajnostni razvoj.
• Zaveza EU je 0,7 odstotka BND, za nove članice pa 0,33 odstotka.
Več za dvostransko sodelovanje
Kakšni so podatki za Slovenijo? Njena zaveza je, kot za vse nove članice EU, 0,33 odstotka BND do leta 2030. Na področju razvojnega sodelovanja je v okviru predsedovanja svetu EU glavna prednostna naloga voda, prioriteta enakost spolov, glavna stebra pa sta zeleni prehod in človekov razvoj. »Slovenija ne dosega zaveze. Večino denarja namenja za multilateralno razvojno pomoč prek mednarodnih organizacij in skupnih institucij. Torej na dve tretjini sredstev nimamo neposrednega vpliva, vpliv imamo na tretjino, ki jo predstavlja bilateralna pomoč, pri čemer pa so 55 odstotkov od tega štipendije in pripisani stroški za študente, večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije,« je naštela Maruša Babnik iz inštituta Ekvilib. Priporočila nevladnega sektorja vladi so, da bi se dvostranska uradna razvojna pomoč povečala, dokler ne bo predstavljala vsaj polovice, da bi se država na naraščajoče pripisane stroške študentov odzvala z razvojem mehanizmov za spremljanje prispevka tujih študentov k razvoju njihovih držav, vzpostaviti pa mora tudi mehanizem za ocenjevanje skladnosti politik za trajnostni razvoj.
• Slovenija dve tretjini sredstev nameni prek mednarodnih organizacij.