Poti in stranpoti globalizacije
Svetovna trgovina Velesile se bolj kot z liberalizacijo trgov ukvarjajo same s seboj in s svojimi interesi
Celo sedanje velike težave z napolnitvijo polic ameriških trgovin so po svoje kompliment svetovni trgovini: med čakanjem na iztek pandemije Američani naročajo velike količine tujih izdelkov. Težave za svetovno gospodarsko ureditev pa se kažejo v podrobnostih, saj je sedanje ameriško pomanjkanje zelo povezano z visokimi državnimi nadomestili ali poostrenimi pogoji poslovanja, ZDA pa niso edine, ki se bolj kot na spodbujanje svetovnih procesov osredotočajo na domače dogajanje. Tudi druga svetovna gospodarska velesila Kitajska se spopada z resnimi domačimi izzivi, s svojo zunanjo politiko pa povrhu odbija številne države.
• Globalizacija, kot smo jo poznali, se je znašla na preizkušnji.
• V četrt stoletja je pred revščino rešila milijardo ljudi.
dopisnica iz Washingtona
Statistike kljub temu niso slabe in Svetovna trgovinska organizacija WTO napoved rasti trgovine za letos povečuje na 10,8 ter za prihodnje leto na 4,7 odstotka. Čeprav proizvodnjo po vsem svetu motijo pomanjkanje čipov in težave z energijo, bi s tem vsaj delno poravnali izgube v prvem letu pandemije. Tega se v Evropi veseli zlasti Nemčija, v kateri je po študiji razvojne banke KfW tretjina bruto domačega proizvoda (BDP) in delovnih mest povezana z izvozom, v velikih industrijskih vejah, kot so avtomobilska, strojna ali farmacevtska, celo več kot polovica. Če bo šlo vse v redu, naj bi nemški BDP, od katerega je odvisen pomemben del evropskega, med letoma 2023 in 2030 vsako leto zrasel za 1,1 odstotka, še posebej naj bi pri tem pomagala inovativnost na področju varstva okolja in ozračja.
Takšne ocene pa predpostavljajo, da se bodo tudi drugi veliki akterji želeli vrniti v staro stanje. Ameriški predsednik Joe Biden si bo zagotovo želel čim prej zapolniti prazne police, a v tekmovanju z republikanskim predhodnikom Donaldom Trumpom za naklonjenost ameriškega delavskega razreda še okleva pred odpravo kazenskih carin za kitajske izdelke. V upanju, da bo nova ameriška administracija vendarle prelomila s politiko svojega predhodnika, Kitajska spet vabi tuje poslovneže in mnogi se bodo temu klicu odzvali. Zadovoljni bodo tudi potrošniki, saj so izbruhi covida-19 v državah od Vietnama do Brazilije pokazali na še vedno veliko vlogo Kitajske kot tovarne sveta. Vplivni partijski Global Times spet razglaša medsebojno odvisnost z ZDA.
Razkrite ranljivosti zahodnih družb
V domnevni izstrelitvi hiperzvočnega izstrelka, ki naj bi obkrožil svet, pa vsaj republikanski kongresnik s Floride Michael Waltz vidi vrhunec večdesetletne kitajske kraje ameriških in drugih tehnologij, z lastnim denarjem in s pomočjo vseh od Wall Streeta do športa in Hollywooda. Demokratska Bela hiša za zdaj noče obtoževati Pekinga, ki zagotavlja, da sploh ne gre za strahotno novo orožje, po štirih letih Trumpa pa demokrati tudi ne morejo kar tako odmisliti protikitajskega razpoloženja med ljudstvom. Vse bolj previdno je tudi gospodarstvo. V nasprotju s prejšnjo prakso »just-in-time« spet naročajo zaloge, pandemija, za katero mnogi že obtožujejo wuhanski inštitut za virologijo, pa je sploh razkrila ranljivost zahodnih družb. Nobena ameriška administracija si ne more privoščiti ob njenem naslednjem izbruhu – ali nadaljevanju – ostati brez mask in drugih temeljnih potrebščin.
Sedanja administracija se v gospodarstvo vmešava tudi z drugimi prijemi, saj načrtuje zelo povečano socialno potrošnjo in večjo obdavčitev podjetij in bogatih, videti je, da se na »načrt B« pripravlja tudi Kitajska. Težave gradbenega in nepremičninskega podjetja Evergrande razkrivajo gigantske notranje dolgove, kampanja političnega in partijskega vodstva za »skupno blaginjo« je usmerjena proti domači neenakosti. Predsednik Xi Jinping je pripravljen obračunavati celo z domačimi tehnološkimi prvaki, kot je Jack Ma iz Alibabe, tuji kapital pa še naprej sprejemati le pod svojimi pogoji. Noče kapitalizma, kakršen je državo v časih Deng Xiaopinga potegnil iz revščine, in ne verjame nasvetom, ki jih je njegovi državi, da bi se izognila tako imenovani pasti srednjega dohodka, že leta 2012 priporočala Svetovna banka: več tržnega obnašanja, manj vladnega vmešavanja v gospodarstvo.
Kitajsko vodstvo skrbi tudi hitro staranje prebivalstva, »skupna blaginja« pa po ocenah nekaterih poznavalcev predpostavlja, da je globalizacija v vsem svetu v umiku. In res se od Londona do Washingtona obračajo k populizmu, tudi ameriški predsednik Biden izvaja zunanjo politiko »najprej Amerika«, pa čeprav z drugačnimi poudarki kot Trump. Ta je vendarle zagotavljal, da hoče pravičnejšo svobodno trgovino, Avstralija, ki je na veliko francosko jezo v ZDA in Veliki Britaniji naročila jedrske podmornice, je zaradi siceršnjega kitajskega nagajanja v zakup očitno pripravljena vzeti tudi propad kmetijskega in drugega gospodarskega sodelovanja. Peking nasprotno pravkar vojaško paradira z Rusijo in grozi Tajvanu. Če je globalizacija, ki je po oceni Svetovne banke samo v četrt stoletja pred pandemijo iz revščine rešila milijardo ljudi, predvidevala zmanjšanje svetovnih napetosti, se zdaj dogajanje nevarno obrača v drugo smer.
Če je globalizacija predvidevala zmanjšanje svetovnih napetosti, se zdaj dogajanje nevarno obrača v drugo smer.