Hrvaška namerava obnoviti tretjino železnic
Naložbe Železnice so pri prehodu v zeleno mobilnost zelo pomembne
Tako kot Slovenija tudi Hrvaška pospešeno vlaga v posodobitev železnic. Cilj hrvaške vlade je do leta 2030 doseči evropsko raven železnic, pri čemer je skupna vrednost predvidenih projektov 5,4 milijarde evrov, je dejal minister za infrastrukturo Oleg Butković.
Hrvati nameravajo do leta 2030 obnoviti 780 kilometrov prog oziroma okoli 30 odstotkov celotne mreže. Večina projektov bo na koridorju od državne meje s Slovenijo do meje s Srbijo ter od Reke do državne meje z Madžarsko, še dvanajst pa jih bo na preostalih delih železniškega omrežja, je prejšnji teden na konferenci Železnica za prihodnost pojasnil predsednik uprave HŽ Infrastrukture Ivan Kršić.
Po njegovih besedah so pri koncu posodobitev in elektrifikacija proge severno od Zagreba (Zaprešić–Zabok) v vrednosti okoli 70 milijonov evrov, kjer je izvajalec avstrijski Swietelsky, ter dela na kontejnerskem terminalu Zagrebška obala na Reki, ki jih izvaja slovenska družba SŽ – Železniško gradbeno podjetje v vrednosti več kot 20 milijonov evrov.
SŽ – ŽGP ni edino slovensko podjetje, ki sodeluje pri hrvaških železniških projektih. Kolektor Koling je, denimo, pred enim letom podpisal pogodbo za 35-milijonski posel rekonstrukcije prometnih površin in tirnic na področju pristanišča Reka. Kolektor Gradbeništvo, ki obsega Kolektor Koling in Kolektor CPG, sicer izvaja več projektov na Hrvaškem.
Konkurenca za pridobitev poslov na hrvaških železnicah je mednarodna. Domači hrvaški gradbinci so namreč dokaj šibki, zanimanje za izvajanje del pa prihaja od gradbenih podjetij iz Slovenije, Turčije – en odsek obnavlja Cengiz, ki v Sloveniji vrta drugo cev karavanškega predora –, Kitajske, Češke, Avstrije ...
Denar ni težava, težava so postopki
Butković je še poudaril, da sta gradnja in posodobitev železniške infrastrukture zahtevni in dolgotrajni, zato je naloga vlade, da te zamudne postopke čim bolj skrajša, denimo s spremembami zakona o javnih naročilih. Dodal je, da danes, zaradi evropskih sredstev in ugodnih posojil, denar ni težava. Hrvaška namerava za železnico koristiti denar iz evropskega večletnega finančnega okvira kot tudi iz načrta za okrevanje in odpornost, kjer je za projekte na železnicah predvidenih 670 milijonov kun (90 milijonov evrov). Za večino projektov je večinoma predvideno evropsko sofinanciranje v višini 85 odstotkov vrednosti projekta. Za primerjavo; to je precej več od evropskega sofinanciranja drugega tira v Sloveniji.
Tudi Slovenija z ambicioznimi načrti
Tudi Slovenija zadnja leta vlaga v modernizacijo železnic. Tudi pri nas je država najprej začela obnovo glavnih koridorjev, ki naj bi bila končana leta 2025. V prihodnjem letu se tako nadaljujejo posodobitev odseka Maribor–Šentilj, primorske proge med Ljubljano in Brezovico in naprej do Borovnice ter gorenjske proge pa tudi rekonstrukcija vozlišča Pragersko, nadgradnja železniške postaje Grosuplje in seveda gradnja drugega tira med Divačo in Koprom.
Direkcija za infrastrukturo je lani za investicije na železniški infrastrukturi namenila 222 milijonov evrov, ocena letošnje realizacije je 371 milijonov evrov, predlog proračuna za prihodnje leto sredstva dviguje na 383 milijonov evrov, za leto 2023 pa na 425 milijonov evrov. K temu je treba dodati še investicijo v drugi tir, ki ga
• Posli na Hrvaškem zanimajo podjetja iz Slovenije, Avstrije, Češke, Turčije, Kitajske.
• Večina projektov od meje s Slovenijo do meje s Srbijo ter od Reke do meje z Madžarsko.
• Tudi Slovenija s projekti na glavnih koridorjih, sledijo regionalne proge.
ne vodi direkcija, ampak državno podjetje 2TDK.
Na ministrstvu za infrastrukturo ocenjujejo, da bo treba vlaganja v železnice še povečati in zanje na leto nameniti približno 450 milijonov evrov. Železnica bo namreč na prehodu v zeleno mobilnost vse pomembnejša. Država pripravlja načrt za posodobitev kamniške in dolenjske proge, ki bi dopuščali pogostejše vlake, kar bi v glavno mesto privabilo več potnikov z vlakom. Urediti bo treba tudi ljubljansko železniško vozlišče, saj mimo glavne železniške postaje vozijo tudi tovorni vlaki, ter zgraditi nove odseke med Mariborom, Ljubljano in Koprom, ki bi dopuščali hitrejšo vožnjo.
Podobno kot na Hrvaškem generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes pravi, da sta tudi v Sloveniji glavna izziva prostorsko umeščanje in pridobivanje dovoljenj, medtem ko je denarja, tudi iz evropskih skladov, dovolj.