Svetovni javni dolg s pandemijo v rekordne višave

Opozorila IMF Javni dolg je lani narasel s 84 na 100 odstotkov svetovnega BDP, celoten dolg pa na skoraj 200 tisoč milijard evrov

Pandemija bo imela trajne posledice na neenakost, revščino in javne inance po svetu. Svetovni dolg se je namreč v pandemičnem letu 2020 povečal za kar 14 odstotkov, na rekordnih 226 tisoč milijard dolarjev (oziroma blizu 200 tisoč milijard evrov), ugotavlja Mednarodni denarni sklad (IMF) v najnovejšem poročilu o iskalnih gibanjih po svetu.

Zgoraj omenjena težko predstavljiva številka zajema tako javni kot tudi zasebni dolg, ki pa se neredko prav tako prevali na pleča davkoplačevalcev in ga zato velja skrbno spremljati. Kar 90 odstotkov lanskega prirastka svetovnega dolga so sicer ustvarile razvite države (kamor sodi tudi Slovenija) in Kitajska.

Sam javni dolg držav v svetu znaša po podatkih IMF 88 tisoč milijard dolarjev (76 tisoč milijard evrov), kar ustreza 100 odstotkom oziroma celoletnemu svetovnemu bruto domačemu proizvodu. Še leta 2019 je ta delež znašal približno 84 odstotkov BDP – pandemični odtis na svetovne javne finance je bil tako že lani znaten, letos pa bi se ob nadaljevanju ekspanzivne fiskalne politike lahko še povečal.

V IMF sicer pričakujejo ravno obratno, da se bo z gospodarsko rastjo v letih 2021 in 2022 delež javnega dolga zmanjšal za odstotno točko na leto, nato pa naj bi se stabiliziral pri približno 97 odstotkih BDP. Računajo namreč na pozitiven učinek izjemno ambicioznih spodbujevalnih ukrepov, ki jih med drugimi uvajajo ZDA in EU in naj bi, če bodo v celoti uresničeni, prispevali k svetovnemu BDP dodatnih 4600 milijard dolarjev v obdobju 2021–2026.

Zdajšnji ogromni dolgovi in povečane potrebe vlad po financiranju javne porabe povečujejo ranljivost držav, še opozarja IMF. Stroški izposojanja denarja se namreč za nekatere že zvišujejo, še bolj pa bi narasli, če bi centralne banke dvignile svoje obrestne mere za zajezitev vse bolj preteče inflacije.

Morebitni nenadni dvig obrestnih mer bi imel uničujoče posledice predvsem za najbolj zadolžene in finančno krhke države, zagotovo pa bi temeljito pretresel tudi razvite države, njihove finančne in kapitalske trge in kreditno najbolj izpostavljene sektorje njihovih gospodarstev. Pri tem pa ne gre spregledati tudi skrb vzbujajočega dejstva, da naj bi posledice pandemije do konca leta pahnile v revščino od 65 do 75 milijonov ljudi po svetu, kar bo povečalo fiskalne pritiske v najranljivejših državah.

IMF tako zdaj državam priporoča, da svojo fiskalno politiko prilagodijo pandemiji, podporne ukrepe umikajo postopoma, upoštevajoč tveganja za javne finance ter cenovno in finančno stabilnost, po potrebi pa naj postopoma povečajo tudi svoje davčne prihodke in izboljšajo učinkovitost trošenja.

Naš javni dolg lani močno narasel

Tudi v Sloveniji se javni dolg v absolutnih številkah od lani znova povečuje. V deležu BDP naj bi sicer po zadnjih navedbah ministra za finance Andreja Širclja letos znašal 78,5 odstotka, v prihodnjih letih pa naj bi se po vladnih projekcijah zmanjšal za približno odstotno točko na leto in leta 2024 prišel pod 75 odstotkov BDP.

Predpostavka za to je seveda uresničitev pozitivnih ekonomskih scenarijev za to in prihodnja leta. Slovenija je sicer kot malo in odprto gospodarstvo precej občutljiva za nihanja v svetovni ekonomiji. Samo lani se je tako dolg sektorja država povečal za kar dobrih 15 odstotnih točk in je konec leta 2020 dosegel 80,8 odstotka BDP, je nedavno izpostavil fiskalni svet.