Največji knjižni sejem je spet živ
Frankfurt Leto po zgolj spletnem dogodku so založniki in bralci v omejenem številu spet na sejmišču
»Imamo posebno dovoljenje za organizacijo sejma: v skladu z zdajšnjimi zdravstvenimi in varnostnimi načrti bo prireditev lahko vsak dan obiskalo 25.000 ljudi.« S temi besedami je direktor frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos na začetku prejšnjega meseca napovedal 73. izdajo največje tovrstne prireditve na svetu. Letos bodo sejem, ki se začne danes in bo trajal do nedelje, torej izvedli v hibridni in ne le spletni obliki kot lani.
Frankfurtskega sejma se letos udeležuje okrog 1500 podjetij iz 70 držav, napovedani so nastopi več kot dvesto avtorjev, kar je v primerjavi z lanskim, ki so ga bili prisiljeni odpovedati v fizični obliki in prirediti v eksperimentalni spletni, ki je ponudila dvesto šestdeset ur programa, precej drugače, sejma se je leta 2019 na primer udeležilo rekordnih 7500 razstavljavcev, obiskalo pa ga je več kot tristo tisoč knjigoljubcev. Ob lanskem je Karin Schmidt-Friderichs, predsedujoča nemški zvezi založnikov in knjigotržcev, povedala: »Jesen brez tisočev srečanj na sejmu je mogoča, ni pa nekaj, kar bi si želeli,« zato so se frankfurtski organizatorji letos potrudili, da bi vse potekalo skoraj normalno. Vstopnice so poimenske (ob rezervaciji se je bilo treba izkazati s potrdilom PCT), v dvorane dovajajo svež, nerecirkuliran zrak, razporeditev sejemskih stojnic je razkošna, seveda je odveč dodajati, da morajo vsi udeleženci nositi maske. Za zavedanje, da v mestu poteka največji knjižni sejem, bo vse do nedelje skrbel tudi festival Bookfest z nastopi pisateljev na številnih prizoriščih, prav tako bralski festival Open Books, na katerem bodo nemški, avstrijski in švicarski založniki predstavljali nove leposlovne in neleposlovne naslove izvirnih in prevedenih del.
Edninska množinskost Kanade
Letošnja častna gostja največjega sejma vsebin je Kanada s programom Edninska množinskost, pravzaprav je ponovna častna gostja, saj so marsikaj prikazali že lani, pravo gostovanje pa je kanadsko superministrstvo za kulturno dediščino v dogovoru s sejmom in tremi naslednjimi gostjami, Španijo, Slovenijo in Italijo, premaknilo na letos. Nemškim bralcem so Kanadčani v začetku priprav na gostovanje pred petimi leti nameravali ponuditi dvesto kanadskih knjig, a so se precej ušteli: pripravili so seznam skoraj štiristo novih nemških prevodov del kanadskih avtorjev in ilustratorjev in knjig o Kanadi. Sinočnjega slovesnega odprtja sejma se je poleg nemške ministrice za kulturo Monike Grütters udeležila tudi kanadska generalna guvernerka Mary May Simon, od julija letos prva Indijanka na tem položaju, v spletnem prenosu pa je dobila besedo tudi največja kanadska pisateljska zvezdnica Margaret Atwood. Guvernerka je že pred začetkom sejma poudarjala velik pomen kanadskih avtorjev in umetnikov na svetovnem odru, v Frankfurtu pa nameravajo, kot je zapisala v sporočilu, spodbujati prodajo kanadskih knjig v času, ko je pandemija močno prizadela umetniški in literarni sektor.
Tradicionalno nagrado za mir, ki jo zadnji dan sejma, na nedeljo, v frankfurtski cerkvi sv. Pavla vse od leta 1950 podeljuje nemško borzno združenje založnikov in knjigotržcev, bo letos prejela pisateljica, režiserka in aktivistka Tsitsi Dangarembga iz Zimbabveja, slavnostno utemeljitev pa bo prebrala Auma Obama, starejša polsestra nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame.