Soglasje, da je nujna sistemska ureditev področja

Zakon o dolgotrajni oskrbi Kljub številnim kritikam, zlasti zaradi neobstoja vzdržnega vira financiranja, se predlogu obeta podpora

Čeprav so prvi osnutki začeli nastajati že pred skoraj dvema desetletjema, je včeraj prvič kak predlog zakona o dolgotrajni oskrbi prišel na poslanske klopi. Prav nihče ne dvomi o nujnosti sistemske ureditve tega področja, ki se prej ali slej dotakne slehernega prebivalca, marsikdo pa je prepričan, da rešitve, ki so si jih tokrat zamislili na ministrstvu za zdravje, to nikakor niso. Kot posebej problematično izpostavljajo, da vzpostavitev novega stebra socialnega zavarovanja, ki bo zagotovila vzdržen vir financiranja, predlog prepušča prihodnji vladi. Kljub številnim pripombam pa vse kaže, da bo uspešno prestal prvo branje v državnem zboru. »Naša skupna odgovornost je sprejetje sistemskega zakona za dostopno, kakovostno in varno oskrbo. Državljanom s primerljivimi potrebami bo omogočil dostop do primerljivih pravic, ne glede na lokacijo bivanja ali socialni status. Na nujnost enotne, sistemske in finančne ureditve dolgotrajne oskrbe nas že od leta 2013 v priporočilih opozarja evropska komisija,« je v predstavitvi nanizal minister za zdravje Janez Poklukar in poudaril, da ne gre le za starejše, temveč sistem zajema storitve in ukrepe za osebe, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualne sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Upravičenec bo imel možnost izbire med štirimi oblikami: formalno oskrbo v instituciji (v bivalni skupnosti, oskrbnem ali negovalnem domu), formalno oskrbo doma, oskrbovalcem družinskega člana ali denarnim prejemkom. Poklukar zagotavlja, da se v središče postavlja uporabnik, z enotno vstopno točko in merili za dodeljevanje pravic, izboljšuje se načrtovanje, upravljanje dolgotrajne oskrbe kot javne službe ter vzpostavlja učinkovit nadzor nad namenskostjo rabe javnih sredstev in ustrezno oskrbljenostjo oseb.

Predvidene storitve bi se v institucijah in glede oskrbovalca družinskega člana začele uporabljati leta 2022, za oskrbo na domu in denarni prejemek pa 2024. »Če predlaganega zakona ne sprejmemo, se lahko zgodi, da zakona ne bomo dobili vsaj še leto in pol. S tem podaljšujemo vsakodnevne stiske številnih posameznikov. Nujno je, da kot država storimo korak naprej,« je poslance pozval minister.

Stališča o tem, ali bo predlog res uredil pereče področje, se med koalicijo in opozicijo bistveno razlikujejo. Predstavnice NSi, SMC in SDS pa tudi poslanca Desusa in SNS so prepričani, da je zakon, ki bo poenotil, kar je zdaj v sedmih področnih zakonih, ustrezna podlaga za vzpostavitev sodobne mreže, ki bo posameznikom omogočala ostati čim dlje v domačem okolju. Ljudem bo zagotavljal enak dostop do pravic, ne glede na regijo, v kateri živijo, brez razlike med urbanim in ruralnim okoljem.

Levosredinski del opozicije pa je precej kritičen – po mnenju SD, Levice, LMŠ, SAB in nepovezanih rešitve niso dovolj izdelane, preveč je neznank, ki se prepuščajo raznim pravilnikom, premalo pozornosti je namenjene že zdaj zelo problematičnemu kadrovskemu primanjkljaju, najbolj sporna točka pa je odsotnost sistemskega in dolgoročno vzdržnega vira financiranja. V predlogu je namreč določeno, da se bodo v dolgotrajno oskrbo prenesla obstoječa sredstva za ta namen v zdravstveni in pokojninski blagajni, pri čemer, opozarjajo poslanci, ni ocene, kaj bi zanju to pomenilo, poleg tega naj bi prispeval demografski sklad, katerega vzpostavitev je še negotova, nekaj bi prišlo še iz evropskih skladov, kar bi zmanjkalo, pa bi kril proračun. Izračunali so, da bi bilo to dobrih 100 milijonov evrov prihodnje leto, 164 milijonov leta 2023, kar 285 milijonov leta 2024 in 222 milijonov leta 2025. Šele od takrat naj bi se sredstva začela zbirati z novim zavarovanjem, osnovo zanj pa bo dal zakon, ki naj bi ga sprejeli leto prej.

Iskanje vzdržnega načina financiranja pa je ključni vzrok, da ni zaživela nobena od preteklih različic osnutkov zakona, je bilo večkrat slišati iz opozicijskih klopi. Prelaganje iskanja konsenza glede tega bistvenega elementa pomeni izvotlitev zakona, le s stabilnim in vnaprej znanim obsegom sredstev pa bi bilo mogoče definirati košarico pravic. Zakon brez finančnega zaledja pa da se ne bi smel sprejemati nekaj mesecev pred volitvami. Večina se je zavzela za uvedbo solidarnostnega in medgeneracijskega socialnega zavarovanja, ki bo zagotavljalo univerzalno dostopno dolgotrajno oskrbo vsem, ki jo potrebujejo. Opozarjajo še, da bi tako pomembna sistemska podlaga morala skozi širšo javno razpravo, pri tej pa niso bili vključeni niti socialni partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu, številne pripombe so posredovale tudi občine.

Vseeno je le peščica poslanskih skupin izrecno napovedala, da bo nasprotovala predlogu, in vse kaže, da bo v torek uspešno prestal prvo glasovanje, v nadaljnjih fazah obravnave pa naj bi ga z dopolnili popravili.

• Po mnenju koalicije zakon prinaša ustrezne rešitve.

• Opozicija opozarja na nejasnosti.

• Največ kritik na vzpostavljanje sistema brez uvedbe novega stebra socialnega zavarovanja. 11,4 odstotka prebivalcev Slovenije bo leta 2050 starejših od 80 let, zdaj jih je 5 odstotkov 771 milijonov evrov naj bi šlo po izračunih snovalcev zakona za dolgotrajno oskrbo iz proračuna od leta 2022 do 2025