Navideznih zelenih ukrepov komisija ne bo potrdila
Kmetijski minister Jože Podgoršek Kako bodo v strateškem načrtu skupne kmetijske politike obravnavane ključne teme našega časa
V strateškem načrtu skupne kmetijske politike, zajetnem dokumentu na skoraj 400 straneh, podprtem z 1,2 milijarde evrov evropskega denarja ter dodatnimi 100 milijoni nacionalnih sredstev in 75 milijoni sredstev za okrevanje po epidemiji, bo določeno, kako bomo v Sloveniji pridelovali in predelovali hrano ter kakšno hrano bomo uživali v prihodnjih letih. Posredno tudi, ali bomo kaj bolje skrbeli za naravo, podnebje, javno zdravje in dobrobit živali. Po treh letih priprav bo 4. novembra predlog strateškega načrta že drugič poslan v javno razpravo, tokrat z intervencijami in večino izračunov zanje. Okoljsko poročilo, v katerem bo podana ocena o sprejemljivosti predlaganih intervencij v dokumentu na okolje in naravo, bo javnosti predstavljeno nekoliko pozneje novembra.
Države članice morajo strateške načrte poslati evropski komisiji do konca leta. Nekatere so izrazile zaskrbljenost, da roka ne bodo ujele. Kmetijski minister Jože Podgoršek je obljubil, da bo Slovenija načrt oddala do novega leta. Čeprav ne kmetje ne živilska industrija niso zadovoljni s predlogom, želijo si predvsem več denarja, Podgoršek meni, da je predlog uravnotežen in sorazmeren z željami.
Ali lahko pričakujemo, da bo strateški načrt skupne kmetijske politike prinesel korenito spremembo kmetijsko-prehranskega sistema, kakršno potrebujemo – zmanjšanje obsega živinoreje, prehod na bolj rastlinsko prehranjevanje, prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam in blaženje teh? Strateški načrt, ki ga pripravljamo, oziroma del, ki je usklajen z večino deležnikov, je precej drugačen od tega v zdajšnjem programskem obdobju. V njem so obravnavane predvsem družinske kmetije z več vidikov. Šli smo v resno degresijo pri neposrednih plačilih, kar pomeni, da že nad 60.000 evrov nižamo prejeta sredstva za največje prejemnike in jih prerazporedimo k najmanjšim. Do prvih osmih hektarov bodo vsi prejemniki neposrednih plačil dobili dodatna sredstva. Gre za okoli 1,3 milijona evrov na leto. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v Sloveniji je 7,1 hektara, s čimer smo med najmanjšimi v Evropski uniji. S prerazporeditvijo ohranjamo ta kmetijski del dodatno podprt.
Družinske kmetije so obravnavane tudi pri investicijah. Z deležniki petih ključnih nevladnih organizacij smo se dogovorili, da bomo v celotnem programskem obdobju omejili skupni znesek investicijskih sredstev na kmetijsko gospodarstvo na 800.000 evrov. Zdaj so imele kmetije omejitev 500.000 evrov, kmetijska gospodarstva, ki so vodila knjigovodstvo ali bila organizirana kot podjetja, pa 1.750.000 evrov. Proti koncu programskega obdobja bodo nekateri, ki so zdaj dobivali največ, dobili manj, ostanek pa bodo dobile male in srednje velike družinske kmetije. Celotna Evropa se zaveda, da so družinske kmetije temelj samooskrbe, kar velja tudi za Slovenijo.
V strateškem načrtu niso zajete prehranske navade, za to obstajajo druge politike, obravnavane pa so nekatere prioritete, predvsem nujno prestrukturiranje slovenskih kmetij. Tri glavne intervencije, ki bodo obravnavane v drugem stebru [program razvoja podeželja], so prilagajanje podnebnim spremembam – namakanje, mreže proti toči, oroševanje proti pozebi, rastlinjaki –, izvajanje dobrobiti živali – v izvedbenem delu novega strateškega načrta bomo pri dobrobiti živali podpirali samo investicije v hleve, ki bodo sledili najvišjim standardom dobrobiti. Tretji ukrep je modernizacija in digitalizacija kmetijskega ter živilskopredelovalnega sektorja. Za te ukrepe je v programu razvoja podeželja v novem petletnem programskem obdobju na voljo okoli 160 milijonov evrov. Med investicijskimi ukrepi je to daleč najbolj podprt segment programa razvoja podeželja.
Glavna usmeritev slovenskega kmetijstva je živinoreja. Boste s strateškim načrtom spodbujali diverzifikacijo – povečanje pridelave zelenjave in sadja? Na teh področjih smo manj kot polovično samooskrbni.
Z investicijami v prilagajanje podnebnim spremembam, ki bodo prispevale k stabilizaciji pridelave v sadjarstvu in zelenjadarstvu, ter z investicijami v podaljšanje sezone pridelave bomo vplivali tudi na povečanje samooskrbe v tem delu. Zelenjave imamo v sezoni pridelave dovolj, vendar je sezona zelo kratka. Prav tako moramo stabilizirati pridelavo v sadjarstvu.
Katera vprašanja pri strateškem načrtu so še odprta?
Na politični ravni so vsebine tako rekoč zaprte, edino odprto vprašanje je proizvodno vezano plačilo na področju žit, vendar ga nočemo zapreti, dokler ne bomo imeli oblikovanih ukrepov za podnebje in okolje prvega stebra. Če bomo s temi dovolj dobro zajeli pridelovalce žit, obstaja verjetnost, da bomo to proizvodno vezano plačilo umaknili.
Glavna vprašanja so torej rešena, zdaj se pogovarjamo na tehničnih ravneh. Vsebinsko pripravljamo ukrepe za podnebje in okolje prvega stebra, vse ukrepe za Kopop,
integrirano pridelavo ... V ozadju odzvanja vprašanje ohranitvenega kmetijstva. To kmetijstvo bo podprto, vendar ne kot celovita intervencija. Podprli bomo posamezne prakse ohranitvenega kmetijstva; od minimalne obdelave tal do povečevanja deleža organske snovi v tleh.
Slovenska kmetijska pridelava je in bo še bolj pod pritiskom podnebnih sprememb. Ali neodvisno od strateškega načrta razmišljate o novi strategiji prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam? Takšno strategijo smo sprejeli leta 2008, vendar ni zaživela.
Ločenega strateškega načrta za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam ne pripravljamo. V okviru strateškega načrta, ki ga bomo oddajali komisiji, z visokimi finančnimi sredstvi podpiramo investicije v prilagajanje podnebnim spremembam. Velike namakalne sisteme bomo tudi v prihodnjem programskem obdobju financirali s stoodstotnim deležem. Prav tako bomo z višjim deležem sofinancirali investicije v individualne nama
kalne sisteme, mreže proti toči, oroševanje proti pozebam, rastlinjake. Te investicije bodo zajete v najbolj finančno podprtih ukrepih.
Za modernizacijo ter digitalizacijo kmetijskega in živilskopredelovalnega sektorja bomo namenili okoli 60 milijonov v celotnem programskem obdobju, za dobrobit živali in prilagajanje podnebnim spremembam okoli 50 milijonov. Če bomo v dodatnih pogajanjih, ki jih od vlade zahtevajo kmetijske nevladne organizacije, dobili nova sredstva, že vemo, kam jih bomo naložili – v prilagajanje podnebnim spremembam, dobrobit živali ter modernizacijo in digitalizacijo.
Kaj strateški načrt predvideva v zvezi z zmanjšanjem okoljskega odtisa kmetijstva?
Z različnimi praksami, ki bodo zmanjšale uporabo mehanizacije, in s spremembo tehnologij – na primer brez oranja – na eni strani ter z večanjem organske snovi v tleh in s tem vezavo ogljika ne samo v gozdovih, ampak tudi na kmetijskih zemljiščih na drugi. Nove tehnologije pri krmljenju živali lahko zmanjšajo izpuste me
tana. Kot agronom si upam trditi, da če hočemo doseči polovično zmanjšanje uporabe pesticidov, antibiotikov in zmanjšanje uporabe gnojil [to je predvideno v evropski strategiji Od kmetije do vilic], nas čaka intenzivno delo pri iskanju novih tehnologij in njihovem prenosu na kmetijska gospodarstva.
Evropa bo morala slediti visokim ciljem tudi pri označevanju blaga. Evropski kmetijski ministri si želimo označevanja novih standardov – kar zadeva dobrobit živali, okoljske prakse – na etiketi prehranskih izdelkov, da bo lahko potrošnik soodločal o načinih pridelave z lastnim nakupnim odločanjem.
Katere ukrepe za bolj trajnostne kmetijske prakse [ukrepi za okolje in podnebje oziroma tako imenovane ekosheme] predvidevate v slovenskem strateškem načrtu? Vsebine so še v pripravi, bodo pa vključene v vse segmente: travništvo, poljedelstvo, trajne nasade. Del obstoječih ukrepov Kopop bomo prelili v ta del, dodajamo nove ukrepe Kopop. Ukrepi za okolje in podnebje morajo biti izvedljivi, dovolj privlačni za kmete, da se bodo odločili za to, in okoljsko naravnani. Država mora zanje obvezno zamejiti 25 odstotkov sredstev prvega stebra (neposrednih plačil), kmetje pa se bodo za to prostovoljno odločali vsako leto.
Navideznih zelenih ukrepov nam komisija v strateškem načrtu ne bo potrdila, evropski komisar za kmetijstvo nam je oktobra nalil čistega vina. Nič ne pomaga, če našim deležnikom popuščamo, ker nam ne bodo potrdili strateškega načrta. V sodelovanju z njimi čistimo ukrepe z vidika sprejemljivosti za naša kmetijska gospodarstva.
Ali bodo cilji evropske strategije Od kmetije do vilic in biodiverzitetne strategije vključeni v slovenski strateški načrt? Svet ministrov pričakuje, da bo evropska komisija pri potrjevanju strateških načrtov upoštevala predvsem zakonodajne akte za pripravo strateških načrtov in politični dogovor o skupni kmetijski politiki. Ne glede na to, da evropske strategije niso zakonodajni akti, se tudi ministri zavedamo, da bosta kmetijstvo in gozdarstvo morala prispevati k doseganju njihovih ciljev. Vendar nista edina, zlasti če govorimo o zakonodajnem svežnju Pripravljeni na 55. Lahko pripomoreta k zmanjšanju ogljičnih izpustov, vendar še zdaleč nista največja onesnaževalca. Tu sta še promet in industrija.
Kar zadeva ekološko kmetijstvo, je v predlogu strateškega načrta naveden cilj do leta 2027 doseči 18 odstotkov ekoloških površin. To je manj ambiciozno od cilja iz evropske strategije Od kmetije do
vilic. Zakaj?
Evropski predlog govori o 25 odstotkih ekoloških površin do leta 2030. Govorimo o deležu ekoloških površin na celotnem območju Unije. Avstrija je danes že tam. Slovenija je z 11 odstotki nekoliko nad evropskim povprečjem, na drugi strani so države, ki imajo le tri odstotke. Pri teh ni mogoče pričakovati, da bodo v prihodnjih petih letih prišle do 25 odstotkov. Upoštevalo se bo povprečje celotne EU. Komisija od držav članic pričakuje pragmatično rast in ne zahteva od vsake, da doseže 25 odstotkov.
Če bi v Sloveniji število ekoloških površin povečali z zdajšnjim tempom, bi do konca programskega obdobja prišli na raven dobrih 13 odstotkov površin. Mi imamo ambicijo 18 odstotkov, ker vemo, da je v nekaterih regijah ekološko kmetijstvo res priložnost. Zato bomo za to na leto namenili precej več denarja. Zdaj namenjamo 9,5 milijona, v novem programskem obdobju pa 14 milijonov.
Vendar zgolj denar ne bi smel biti izključni dejavnik odločitve za prestrukturiranje kmetij. Vzpostaviti moramo tudi tržne pogoje za ekološko kmetijstvo. V nekaterih primerih si želimo iti v razvoj ekoloških regij. Verjamem, da se bo povpraševanje in s tem zanimanje za ekološko kmetijstvo delno povečalo s sprejeto spremembo zakona o kmetijstvu, v katerem smo kmetijski inšpekciji dali novo pristojnost, da lahko v javnih prehranskih obratih preverja izvajanje uredbe o zelenem javnem naročanju, ki zahteva 15 odstotkov ekoloških živil in 20 odstotkov živil iz preostalih shem kakovosti.
Zakaj si v zvezi z ekološkimi površinami nismo postavili višjega cilja? Če bomo cilje postavili previsoko in jih ne bomo dosegli, bomo izgubili sredstva. Velika nevarnost je, da smo preveč ambiciozni. Imamo ogromno ciljev, ki jih moramo doseči.
Lahko zagotovite, da bo strateški načrt prinesel boljše kmetijstvo tako za pridelovalce, potrošnike kakor za okolje in naravo?
Glede na obvezne zamejitve, ki jih bo komisija upoštevala pri potrjevanju strateških načrtov, bi tako moralo biti. V zvezi z zamejitvami iz strategij, ki so na mizi evropske komisije, pa pričakujemo študijo učinkov teh strategij na pridelavo hrane v Evropski uniji. Po neuradnih kalkulacijah obstaja verjetnost, da se bo hrana zaradi novih strategij podražila že brez spremembe na strani inputov. Komisija bo morala najti srednjo pot, da na koncu ne bomo imeli nepotrebnih podražitev hrane.
Po drugi strani ministri opozarjamo komisijo, da pri pogajanjih s tretjimi državami upošteva visoke standarde, ki veljajo v Uniji. Če jih ne bo upoštevala in bomo v Evropo uvažali vse mogoče, bo evropsko kmetijstvo na resni preizkušnji.
»Zakaj si v zvezi z ekološkimi površinami nismo postavili višjega cilja? Če bomo cilje postavili previsoko in jih ne bomo dosegli, bomo izgubili sredstva.«