Zeleni bi vsaj začasno ustavili projekt Severni tok 2
Nemčija Sopredsednica Zelenih Annalena Baerbock je obtožila Rusijo manipuliranja s ceno plina
Stranke najverjetnejše nove vladne koalicije, socialnodemokratska SPD, Zeleni in liberalna FDP, so včeraj začele koalicijska pogajanja. Med 22 temami so tudi energetika in podnebne spremembe. Ob izjavi sopredsednice Zelenih Annalene Baerbock, da Severni tok 2 krši pravila Evropske unije o energetskem trgu, se postavlja vprašanje, ali je začetek obratovanja plinovoda naletel na novo oviro in ali bi ta projekt lahko bil nova sporna točka v koalicijskih pogajanjih. dopisnica iz Frankfurta
Evropa se tik pred začetkom ogrevalne sezone spoprijema z visoko rastjo cen energentov, zaradi česar so v nekaterih članicah sprejeli ukrepe za pomoč gospodinjstvom, ponekod zamrznili rast cen energentov, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je napovedal gradnjo novih jedrskih elektrarn, da bi tako Franciji zagotovil zanesljivo in poceni električno energijo. Nemška vlada ukrepov proti energetski draginji doslej ni sprejela, je pa pod sojem žarometom znova dobava plina iz Rusije, od koder država uvozi okoli polovico zemeljskega plina. Po mnenju sopredsednice Zelenih so za visoko rast cen plina odgovorni v Kremlju. Rusijo je obtožila manipuliranja s ceno plina, da bi izsilila čim hitrejši začetek obratovanja Severnega toka 2.
Za SPD poslovno, ne politično vprašanje
Odnos Zelenih do novega plinovoda bi lahko popestril koalicijska pogajanja o nemški energetski politiki. SPD, pod katero je nastal projekt Severni tok 2, slednjega že ves čas podpira. Spomnimo: nekdanji kancler in predsednik SPD Gerhard Schröder je prav tako dobil vodstveno funkcijo v podjetju, ki bedi nad projektom. Kako se bodo SPD, Zeleni in FDP lotili tega mednarodno kontroverznega projekta, ni znano, a v SPD na projekt gledajo podobno kot kanclerka Angela Merkel, namreč kot na poslovno, ne politično vprašanje. Projekt je zelo pomemben tudi za članico SPD in predsednico zvezne dežele Mecklenburg - Predpomorjansko Manuelo Schwesig, ki je odločna zagovornica plinovoda. Predvsem zato, ker projekt pomeni dodatna delovna mesta in finančne prilive za deželo.
Trenutno je odločitev o začetku obratovanja plinovoda v rokah nemške zvezne agencije za energijo, ki mora za plinovod izdati obratovalno dovoljenje. Glavno vprašanje, o katerem odloča, je, ali je upravljanje plinovoda skladno z nemško oziroma evropsko energetsko zakonodajo. Ta namreč zahteva ločenost podjetij, ki proizvajajo in transportirajo plin. Konkretno, agencija mora oceniti, ali je upravljavec plinovoda, družba Nord Stream 2, dovolj ločen od proizvajalca plina Gazprom.
Annalena Baerbock meni, da je jasno, da nista, saj sta družbi lastniško povezani. Zato pričakuje, da plinovod vsaj za zdaj ne bo dobil obratovalnega dovoljenja. Gazprom je namreč prek holdinga, ki je registriran v Švici, 100-odstotni lastnik podjetja, ki upravlja plinovod. Agencija mora odločitev sporočiti do 8. januarja prihodnje leto. Vprašanje pa je, ali je takšna formalnopravna ločitev dovolj, da bi zadostila pravilom EU, ki veljajo od leta 2019. V tem času je pričakovati tudi mnenje evropske komisije.