Proračunska mina
Prihodnja vlada bo morala urediti državno blagajno, pri tem pa ne zaustavljati gospodarske rasti.
Prihodnjo vlado čaka zahtevno vodenje javnih financ. Proračunski primanjkljaj, visok javni dolg, ob tem pa negotove gospodarske razmere in pričakovani višji stroški zadolževanja so okoliščine, ki bodo kratile spanec finančnemu ministru.
Zaradi pandemije je povečanje javnega dolga pričakovano. Vlada je pravilno ukrepala in z državno pomočjo preprečila propade podjetij in obrtnikov ter odpuščanja. Čakanje na delo in skrajšani delovni čas, lanski turistični boni ter moratoriji na kredite so bili dragi, a nujni ukrepi. Po drugi strani pa je že s prvim paketom za blažitev posledic epidemije začela deliti bonbončke različnim skupinam, vladno razsipništvo pa se je razmahnilo z več kot milijardo evrov dodatkov zaposlenim v javnem sektorju.
Fiskalni svet je večkrat opozoril, da nekateri ukrepi »niso ustrezali osnovnemu namenu zmanjševanja posledic epidemije«. Glede predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki so na poslanskih klopeh in ki bodo čakali prihodnjo vlado, je fiskalni svet še ostrejši. Opozarja na tveganje, da bo začasno izjemno povečanje javne porabe zaradi epidemije postalo trajno ter da je proračun za leto 2023 povsem nerealen, saj načrtovani izdatki ne pokrivajo niti zakonskih obveznosti in s tem umetno prikazujejo lepšo sliko proračuna. Hkrati pa so izdatki za prihodnje leto precenjeni, kar omogoča netransparentno porabo v volilnem letu. Fiskalni svet kriči gluhim, s čimer vlada kaže prezirajoč odnos ne le do te ustanove, ampak tudi do davkoplačevalcev. Vendar kot mi morda rekli v SDS: »Glupo« je skrbeti za javne finance, predvsem pred volitvami.
Kakršnakoli bo nova vlada – morda tudi s SDS –, bi morala v normalo spraviti javne finance, pri tem pa ne zavreti gospodarske rasti. Kako? Prvič, v prihodnjih letih bo na voljo veliko evropskega denarja iz podaljškov finančne perspektive in načrta za okrevanje, zato mora za investicije nameniti predvsem sredstva EU. Pri tem pa pripravljati projekte za prihodnji razvoj in stabilno raven investicij. Drugič, vlagati mora v povečanje produktivnosti in dodane vrednosti gospodarstva, da bodo podjetja več zaslužila – in plačala več davka. Tretjič, ne sme ponoviti napake iz zadnje krize in z varčevalno mačeto sekati po vseh postavkah, ampak sistemsko ukrepati pri plačah, sociali, pokojninah, družinski politiki ...