Slovenija blizu, a pod evropskim povprečjem
Črpanje evropskih sredstev Država bo do konca leta 2023 počrpala ves razpoložljivi denar, mirijo v vladi
Po zadnjih podatkih evropske komisije je slovensko koriščenje evropskih sredstev blizu, a nekoliko pod evropskim povprečjem. V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mirijo, da črpanje ni ogroženo.
Fiskalni svet ocenjuje, da bi bilo smiselno v prihodnje dati prednost projektom, inanciranim z nepovratnimi evropskimi sredstvi, kjer je tudi nadzor nad učinkovitostjo porabe strožji. Slovenija je iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v sedemletki 2014–2020 do zdaj počrpala 61 odstotkov sredstev, medtem ko je evropsko povprečje pri 62 odstotkih. Nekaj odstotnih točk pod evropskim povprečjem je tudi pri koriščenju kohezijskih sredstev.
V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) pravijo, da se je izvajanje kohezijske politike 2014–2020 začelo šele tretje leto perspektive; leta 2016 je država počrpala 116 milijonov evrov oziroma štiri odstotke razpoložljivih sredstev: »Višina počrpanih sredstev se z leti povečuje. Če je bila realizacija v prvih šestih letih, torej do konca leta 2019, 36 odstotkov razpoložljivih sredstev in zdaj znaša okoli 64 odstotkov, do konca leta pa bo presegla 70 odstotkov, vidimo, da zadnji dve leti črpamo skoraj trikrat hitreje kot v prvih šestih letih. Odstotek realizacije za inančno perspektivo 2014–2020 je višji kot v istem obdobju za inančno perspektivo 2007–2013, lahko pa bi bil še boljši, če bi se operativno začel izvajati prej. Večina odločitev o odobritvi projektov iz okoljskega in lokalnega infrastrukturnega področja je bila namreč realizirana v zadnjem letu in pol.«
Poudarjajo, da je bilo za Slovenijo odobrenih okoli 114 odstotkov razpoložljivih sredstev, kar bo na koncu omogočilo sto odstotkov ali kak odstotek višjo realizacijo operativnega programa: »Črpanje torej ni več ogroženo. Slovenija bo do 31. decembra 2023 počrpala vsa razpoložljiva sredstva.«
Računsko sodišče je revidiralo uspešnost črpanja evropskih sredstev med letoma 2014 in 2019. Ugotovili so, da je bila Slovenija pri tem delno uspešna. Opozorili so tudi na pozen začetek črpanja in na to, da ni bila sprejeta strategija razvoja Slovenije ter da so prihodki državnega proračuna iz sredstev evropske kohezijske politike močno odstopali od načrtovanih. Na SVRK še pravijo, da bodo naredili vse, da bo izvajanje v inančni perspektivi 2021–2027 čim bolj enakomerno v celotnem obdobju inančne perspektive.
Potreb je več kot denarja
Poleg denarja iz evropskega proračuna imajo evropske države na voljo tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Slovenija je že prejela 231 milijonov evrov predplačila. Ta bo namenjen za obnovo železnic, digitalno transformacijo podjetij in povečanje produktivnosti v gospodarstvu ter za gradnjo infekcijskih klinik v Ljubljani in Mariboru, naštevajo na inančnem ministrstvu. Izvajanje načrta za okrevanje in odpornost naj bi se končalo leta 2026.
Na vprašanje, ali ima država dovolj pripravljenih projektov, da bo lahko počrpala vsa sredstva, na SVRK odgovarjajo: »Izkušnje iz NOO, preteklih programiranj in načrtov za naprej govorijo o tem, da je v Sloveniji veliko več potreb kot nepovratnih inančnih sredstev iz različnih skladov za inanciranje projektov.«