Napadi na ambiciozno prehransko strategijo
Strategija Od kmetije do vilic Kmetijska in agrokemična interesna združenja želijo iz strategije izbrisati ključne cilje
Tri študije, ki kažejo, da bo strategija Od kmetije do vilic, ki predvideva prehod evropskega prehranskega sistema v bolj trajnostnega, povzročila padec proizvodnje hrane in zvišanje cen, imajo resne pomanjkljivosti. Kmetijska in agrokemična interesna združenja pa s pristranskim prikazovanjem njihovih rezultatov poskušajo spodkopati ambiciozne cilje strategije, opozarjajo neodvisni raziskovalni inštituti.
Modeli študij Skupnega raziskovalnega središča evropske komisije (JRC), ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA) in univerze Wageningen niso upoštevali ključnih razmerij, ugotavljajo na raziskovalnem inštitutu IDDRI ter francoskem nacionalnem raziskovalnem inštitutu za kmetijstvo, hrano in okolje INRAE. Dodatno je študijo univerze Wageningen inanciralo združenje agrokemičnih podjetij CropLife Europe, zaradi česar je sporna njena nepristranskost.
Modela študij JRC in USDA se osredotočata zgolj na vpliv zmanjšanja porabe vložkov (50-odstotno zmanjšanje pesticidov in antibiotikov, 20-odstotno zmanjšanje gnojil, 25-odstoten delež ekoloških površin in desetodstoten delež kmetijskih zemljišč, ki morajo biti na voljo naravi), ki jih predvideva strategija Od kmetije do vilic. Ne upoštevata pa drugih predlogov iz strategije, kot so spremembe prehranskih navad, zmanjšanje izgub in zavržkov hrane, inovacije v agroživilstvu, pozitivne ekološke povratne zanke (na primer boljše obvladovanje škodljivcev zaradi izboljšanja zdravja tal in, širše, obnove kmetijskih ekosistemov), kmetijske subvencije in podobno, pravijo v IDDRI in INRAE.
Modela študij JRC in USDA se osredotočata samo na vpliv zmanjšanja porabe vložkov, ne upoštevata pa drugih predlogov strategije.
Lobirajo tudi v evropskem združenju kmetov in zadrug
Inštitut IDDRI je v svoji študiji pokazal, da bi samo s porastom rastlinskega prehranjevanja izničili učinek zmanjšanja proizvodnje hrane zaradi manjše porabe pesticidov. Če bi prehranski sistem preoblikovali po scenariju, ki bi bil še ambicioznejši od strategije Od kmetije do vilic, bi EU od neto uvoznice kalorij in beljakovin, kar je zdaj, postala neto izvoznica kljub zmanjšanju proizvodnje hrane.
IDDRI opozarja tudi na pristranskost študije USDA, ki navaja, da bi se ob uveljavitvi evropske strategije v vseh državah sveta globalna proizvodnja hrane zmanjšala za 11 odstotkov. Študija ne upošteva, da bodo imele inovacije, ki jih predlaga strategija, različne učinke na različne predele sveta, piše IDDRI. V EU, kjer so donosi pri pridelkih že blizu najvišjih možnih, bo proizvodnjo dejansko treba nekoliko zmanjšati, če bomo želeli obnoviti ogrožene kmetijske ekosisteme. V drugih delih sveta, kjer pridelki včasih dosegajo komaj 50 odstotkov pričakovanega donosa, bodo inovacije, ki jih predlaga strategija, prinesle občutno povečanje proizvodnje.
Evropski okoljski urad (EEB) in Corporate Europe Observatory opozarjata na koordiniran napad evropskega združenja kmetov in kmetijskih zadrug Copa-Cogeca na omenjeno strategijo s plasiranjem rezultatov treh študij brez navajanja njihovih metodoloških pomanjkljivosti. Lobisti iz Cope-Cogece so iskali podporo predvsem pri poslancih evropskega parlamenta, da bi iz resolucije o strategiji, ki so jo v parlamentu potrdili prejšnji teden, izključili zavezujoče cilje zmanjšanja porabe pesticidov, gnojil in antibiotikov.