Med Turčijo in Nemčijo znova vre
Spor Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je napovedal izgon desetih tujih diplomatov
Med Nemčijo in Turčijo je izbruhnil še en diplomatski spor. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je napovedal, da bo za nezaželene osebe razglasil deset tujih diplomatov, tudi nemškega veleposlanika v Turčiji Jürgena Schulza. Za takšno povračilno potezo se je odločil po tem, ko je skupina diplomatov v odprtem pismu pozvala k izpustitvi 64-letnega kulturnega mecena in borca za človekove pravice Osmana Kavalo, ki je v turških zaporih brez obsodbe zaprt že štiri leta. dopisnica iz Frankfurta
Odzivi na najnovejšo potezo turškega predsednika so pričakovano ostri in omenjajo besede, kot so nedopustno, nerazumno in provokacija, ki ne bi smele ostati brez enakovrednega odziva prizadetih držav. Predsednik münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je dejal, da bi morale Nemčija in preostale članice Evropske unije pokazati solidarnost in iz svojih držav izgnati turške diplomate. Ali se bo to zgodilo, je prezgodaj napovedati, je pa najnovejša zaostritev odnosov med Turčijo in Nemčijo ter drugimi državami zahodnega sveta dokaz, da se Turčija politično in tudi sicer vse bolj oddaljuje od Zahoda. V minulih letih, zlasti po poskusu državnega udara v Turčiji leta 2016, na katerega se je turški predsednik odzval s silovito čistko domnevnih zarotnikov in nasprotnikov, se je ta razkorak bliskovito povečal. Diplomatski spori med Turčijo in Nemčijo ter preostalimi državami zahodnega sveta so redno na sporedu.
Ostro so se odzvali tudi v nemških strankah. V liberalni FDP, ki bi lahko sedela v novi nemški vladi, so dejali, da turškemu predsedniku takšna zaostritev odnosov z Nemčijo ne bi koristila. V krščanskodemokratski CDU, ki vodi aktualno nemško vlado, so potezo ocenili kot neverjetno zaostritev odnosov med državama. Hkrati so opomnili, da so bila opozorila diplomatov o kršenju človekovih pravic, kamor spada tudi pravica do poštenega sojenja, pravilna in nujna. V stranki Zeleni, ta je prav tako del trojčka, ki se pogaja o novi nemški koaliciji, so opozorili, da je poteza odsev obupa turškega predsednika, ki zaradi gospodarskih težav napada tujino in tako poskuša zakriti notranjepolitično šibkost. Turško gospodarstvo je namreč po letih rasti v precejšnjih težavah. Turška lira čedalje bolj izgublja vrednost,
• Turški predsednik bi izgnal tudi nemškega veleposlanika v Turčiji.
• Diplomatski spor je izbruhnil zaradi zaprtega kulturnega mecena Osmana Kavale.
• Zelo ostri odzivi na izgon diplomatov.
zaradi česar so uvozne dobrine vse dražje, ljudje pa čedalje bolj nezadovoljni. Turški predsednik si želi, da bi njegova država z EU podpisala sporazum o brezcarinskem območju, a tako sporazum kot približevanje Turčije EU so bolj ali manj na pogajalski mizi. Turčija se je ostro sprla tudi z ZDA.
Države razpravljajo o odzivu
Z nemškega zunanjega ministrstva so o napovedi turškega predsednika, da bo izgnal tuje diplomate, dejali le, da so s tem seznanjeni in da se pogovarjajo z drugimi državami. Doslej uradnega obvestila o razglasitvi njihovega veleposlanika za nezaželeno osebo, kar je napovedal predsednik Erdoğan, še niso prejeli. Po poročanju nemških medijev naj bi turška stran poskušala najti način, da bi napovedi predsednika vendarle omilili oziroma da izgona nazadnje ne bi bilo. To bi namreč močno načelo odnose v Natu. V časniku Handelsblatt so poročali, da so države, katerih diplomati so na seznamu nezaželenih oseb, med temi so tudi ZDA, včeraj razpravljale o odzivu na potezo turškega predsednika. Izgon diplomatov bi lahko močno načel tudi sicer skrhane odnose z Zahodom, po poročanju nemških medijev bi lahko sledile tudi mednarodne sankcije.
Osman Kavala je trn v peti predsedniku Erdoğanu, saj se s svojo kulturno ustanovo bori za kulturno pestrost Turčije in človekove pravice ter dobre odnose z Grčijo in na splošno za demokratizacijo države ter spoštovanje človekovih pravic. Sprva so ga zaprli zaradi domneve, da je soinanciral in soorganiziral protivladne proteste leta 2013, a ga je sodišče oprostilo obtožb. V zaporu je preživel kar dve leti in pol, nakar so ga izpustili, a že po nekaj urah znova priprli, tokrat na podlagi obtožb, da je sodeloval pri poskusu strmoglavljenja predsednika leta 2016, obtožujejo ga tudi vohunstva. Če bi ga sodišče obsodilo zaradi vohunstva, bi mu grozil dosmrtni zapor. Prihodnje sojenje bo menda potekalo proti koncu novembra. Evropsko sodišče za človekove pravice je že leta 2019 razsodilo, da bi ga morali izpustiti iz zapora.