Splet in mladi ne bodo odločili volitev
Imperij desnice Zaradi sprememb v medijski krajini bo predvolilna kampanja drugačna
Vlada je »prevzela« vrh RTV, SDS pa je načrtno zgradila medijski konglomerat, v katerega bi lahko šteli tudi Planet TV in Siol, ne le Nove24TV in Demokracije ter množice portalov okoli nje. Zdravko Počivalšek, ki danes ugaša SMC, na njenem pogorišču pa bo z združitvijo z Gospodarsko aktivno stranko zagnal stranko Konkretno, ocenjuje, da se bo na volitve podal v sovražnem medijskem okolju, saj sta levo opredeljeni obe največji televizijski hiši ter vsi veliki dnevni časopisi.
V tem sovražnem medijskem okolju bo Počivalšek šel proti volitvam z drugačnim pristopom oziroma z optimističnim zavedanjem, da se vse seli na splet in da prihajajo nove generacije, ki ne gledajo več televizije in ne berejo časopisov. Stvari se spreminjajo, zato bodo volitve po njegovem mnenju zgodovinsko drugačne. Ima prav?
»Ko je Donald Trump leta 2016 zmagal na volitvah, se je zdelo, da je politiku uspelo z nastopi na družbenih omrežjih poraziti klasične medije. Vendar je bila to iluzija. Trumpu v politiki ne bi nikoli uspelo brez televizijskega kanala Fox News,« opozarja Dejan Verčič, profesor na FDV in partner v družbi Herman & partnerji.
Analiza podatkov državne volilne komisije kaže, da so na parlamentarnih volitvah leta 2018 mladi prispevali manj kot 13 odstotkov vseh glasov. Tudi referendum o vodi so odločili starejši, saj je delež mladih, starih od 18 do 30 let, med vsemi udeleženci referenduma znašal le 15 odstotkov.
Starejši del volilnega telesa je aktivnejši konzument vsebin klasičnih medijev. Povsem jasno torej je, zakaj se SDS in NSi trudita sestaviti svoj medijski prostor, saj v vodstvih teh strank sodijo, da sta sistema RTV Slovenija in POP TV z osrednjimi tiskanimi mediji na drugi politični strani. To pa je, poudarja Verčič, do zdaj največji kompliment klasičnemu novinarstvu z desne strani političnega prostora.
Nedavna raziskava, izvedena v Veliki Britaniji, ki je digitalno precej bolj razvita kot Slovenija, je razkrila načela medsebojnega učinkovanja različnih komunikacijskih kanalov. Rezultati so zelo jasni, opozarja Janez Rakušček iz agencije Luna – klasični mediji poleg lastnega vpliva močno povečajo tudi učinek komunikacije na digitalnih platformah.
Kaj pravi desnica?
Jože Biščak, direktor družbe Nova obzorja in odgovorni urednik revije Demokracija, se strinja, da imajo klasični mediji v Sloveniji še vedno prevladujoč vpliv. »Splet in druž
• Volitve odločajo starejši, ki so konzumenti klasičnih medijev.
• Desnica ob oceni, da so osrednji mediji nagnjeni v levo, gradi svoj medijski steber.
• Konservatizem kot legitimna ideologija.
bena omrežja postajajo vir prve informacije, a so po drugi strani za zdaj le dopolnitev klasičnih medijev, od katerih imajo največji vpliv televizije. Vpliv spleta se sicer povečuje, vendar ni toliko močan, da bi se z njim lahko dobile parlamentarne volitve,« je prepričan. Vodi desni tednik Demokracija, na njihovi spletni strani so povezave do 30 drugih portalov, nekateri sodijo pod Nova obzorja, z drugimi pa imajo dogovor o izmenjavi vsebin, s katero zagotavljajo večji doseg. Biščak ocenjuje, da medijski prostor ni uravnotežen, saj so vsi večji mediji nagnjeni na levo.
Pri zasebnih medijih jasna ideološka usmeritev ni težava. »Ta nastane, ko se jasno levo opredelita tudi dva velika državna medija – RTV Slovenija in STA, plačujemo pa ju vsi – desničarji, levičarji in sredinsko opredeljeni. Pri tem ne gre samo za neko sovraštvo do enega človeka (Janeza Janše) ali ene politični stranke (SDS), ampak kar za sovraštvo do konservativizma in desnice nasploh, čeprav gre za povsem legitimno ideologijo. To se mora pri državnih medijih spremeniti,« je prepričan. Splet je koristen predvsem za politiko z desno usmeritvijo, saj je generacija Z po njegovem mnenju bolj konservativna, kot so njihovi predhodniki, predvsem milenijci, in sčasoma bo postal splet res odločilni volilni dejavnik. Spomladanske volitve pa bodo odločilne zares po vsebinski plati.
Sporočila v tradicionalnih medijih delujejo precej bolj kredibilno kot tista na družbenih omrežjih, in to velja za vse starostne skupine.
Splet in družbena omrežja so le segment večplastnega sporočanjskega prostora, ki pa še vedno temelji na klasičnih množičnih medijih, tisku, radiu in televiziji – ti proizvajajo večino vsebin, ki se širijo in predelujejo na naslednjih plasteh. Zakaj bi se sicer SDS tako trudila graditi svoj klasični medijski grozd okoli televizije Nova24 in tednika Demokracija, na katera naslanja mrežo regionalnih spletnih medijev? Podobno, a na nižjih obratih sestavlja svoj medijski splet tudi NSi.
Nove digitalne platforme in tradicionalni tiskani ter elektronski mediji res nastopajo kot konkurenti za pozornost občinstva, a v resnici so najučinkovitejše tiste komunikacijske kampanje, ki izkoriščajo njihove sinergije. Ljudje se v resničnem življenju namreč ne odločamo, ali bomo gledali televizijo, brali časopise, poslušali radio ali spremljali družbena omrežja; velikokrat počnemo vse naenkrat. Poleg tega posamezna sporočila nikoli ne obstajajo sama zase, izolirana od okolja, temveč vedno v kontekstu, ki ga oblikuje kanal sporočanja.