Naraščanje okužb odpihnilo panel v Dublinu

Konferenca o prihodnosti Evrope od maja poteka na večjezični spletni platformi, na kateri lahko vsakdo odda svoje ideje oziroma predloge za izboljšanje delovanja EU, v državah članicah in v okviru evropskih državljanskih panelov. Dublin bi moral ta konec tedna gostiti prvega od preostalih štirih državljanskih panelov, na katerem bi 200 naključno izbranih evropskih državljanov razpravljalo o temah, povezanih s prihodnostjo EU, toda naraščanje okužb z novim koronavirusom je prekrižalo načrte organizatorjem ter jih prisililo, da so panel prestavili na kasnejši datum. Kakšna bo usoda preostalih treh dogodkov, predvidenih v Firencah, Varšavi in v Maastrichtu, za zdaj ni jasno. sti Evrope je, kakor je pojasnila Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo v Maastrichtu, odvisna od njene trenutne notranje politike in prioritet, aspiracij vlade po izboljšanju delovanja EU, v funkciji tradicije oziroma trenutnega interesa do dialoga z državljani. Med sedemindvajseterico tako najdemo primere držav, ki aktivno promovirajo tako konferenco kot dialog z državljani (Avstrija), spodbujajo dialog z državljani in s strokovnjaki za izoblikovanje idej o izboljšanju delovanju EU (Slovaška), proces podpirajo z organizacijo dogodkov (do neke mere Slovenija, ki konferenco sicer promovira tudi v okviru predsedovanju svetu EU), in tiste, ki so do konference bolj skeptične. »Posebna je Francija, ki bo predsedovala svetu EU v času, ko se bo konferenca sklepala, in kjer ima predsednik, ki bo hkrati vodil predsedniško kampanjo za ponovno izvolitev, poseben interes, da si tudi prek konference poveča politični pedigre,« je pojasnila Sabina Lange.

Interes držav članic bo narasel

Sogovornica sicer pričakuje, da se bo interes za konferenco v večjem delu sedemindvajseterice povečal, a šele prihodnjo pomlad. »Takrat se bodo države ponovno pozicionirale in mogoče repozicionirale v odnosu do vprašanja, kam naprej.«

Nova nemška vlada se zdi odločena, da bi Cofoe morala biti korak na poti v evropsko ustavno konvencijo. To samo po sebi še ne pomeni, da bo demokratični eksperiment na koncu dejansko privedel do korenitih reform delovanja EU, je za Delo opozorila Minna Ålander, raziskovalka z berlinskega inštituta za mednarodne in varnostne zadeve SWP. Nemška podpora reformam EU bi namreč po njenih besedah hkrati lahko izzvala kontrareakcijo, in sicer od držav, ki strogo nasprotujejo odpiranju pogodb.

Od držav članic bo na koncu odvisno, koliko bodo upoštevani predlogi državljanov.

Nova nemška vladna koalicija si iz konference o prihodnosti Evrope na vsak način želi narediti uspeh.