Ljubljana dostopnejša za ljudi z oviranostmi
Strategija Za prihodnjih pet let pripravljen nabor ukrepov za mesto, dostopno osebam z oviranostmi in starejšim
Predstavniki invalidskih organizacij so ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru, predstavili letošnje pozitivne premike na področju pravic invalidov. Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, ocenjuje, da se lahko letos država pohvali z zgodovinskim dosežkom – vpisom slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Sprejete so bile tudi nekatere zakonodajne spremembe, ki so izboljšale vsakdan invalidov, nekatere ključne zaveze, kot so dostopnost fizičnega okolja, mobilnosti in prevoza ter informacij in komunikacij, pa še niso uresničene.
Tako invalidom še vedno niso dostopne niti vse javne ustanove niti avtobusni prevozi, ki bi do lani morali biti dostopni vsem. Podobno velja tudi za dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja. Mestni svetniki bodo na letošnji zadnji seji razpravljali tudi o akcijskih načrtih »Ljubljana – občina po meri invalidov« in »Starosti prijazna Ljubljana«, ki sta zadnja v vrsti tovrstnih načrtov MOL. Za prihodnjih pet let je namreč pripravljen združeni načrt ukrepov »Ljubljana. Dostopna vsem.« S pripisom: načrt za mesto, dostopno osebam z oviranostmi in starejšim.
V dokumentih, pri pripravi katerih so sodelovali tudi predstavniki invalidskih organizacij in upokojencev, je zapisano, da so ključni zagotavljanje enakih možnosti in krepitve socialne vključenosti oseb z oviranostmi in starejših v življenje lokalne skupnosti, dostopnost urbanega okolja, informacij in prevozov ter neprekinjeni programi in storitve z vseh področij življenja. Iz gradiva je razbrati, da je občina v zadnjem desetletju in pol odpravila številne prepreke, tako da so mestne ustanove večinoma dostopne prav vsem, z vgrajevanjem taktilnih oznak v obnovljeno in obstoječo cestno infrastrukturo, glasovnimi napravami na semaforjih se je precej olajšalo življenje slepih in slabovidnih, z nameščanjem glasovnih opozoril na avtobusnih postajališčih mestnega prometa pa tudi dostop na avtobuse, ki so vsi nizkopodni, z nagibno tehniko, večina jih ima izvlečno klančino in je opremljena z video- in avdionapovedniki postajališč. Osebe z oviranostmi in njihovi spremljevalci so upravičeni do brezplačne vozovnice za mestni linijski promet. V običajnih razmerah beleži LPP s takimi vozovnicami več kot 400 vstopov dnevno na mestne avtobuse.
Uvedli poseben izraz
Na občini namesto termina invalid uporabljajo izraz oseba z oviranostmi, ki je manj označujoč in bolj poudarja ovire, s katerimi se posameznice in posamezniki s posebnimi osebnimi okoliščinami srečujejo v mestnem okolju ter v odnosu in komunikaciji z drugimi ljudmi. Pri tem ne gre le za osebe s statusom invalidnosti, pač pa, denimo, tudi za starše z otroškimi vozički, osebe z začasnimi omejitvami gibanja ali sporazumevanja zaradi poškodb ter za vse starejše osebe, ne le tiste nad 65 let. Pri zagotavljanju dostopnosti mesta osebam z oviranostmi so se na občini pohvalili, da se Ljubljana uvršča v sam evropski vrh, kar dokazujeta bronasto in srebrno priznanje evropske komisije »Access City Award« leta 2015 in 2018.
V načrtu ukrepov »Ljubljana. Dostopna vsem.« so redne naloge in aktivnosti ter dodatni ukrepi razvrščeni v šest ključnih ciljev. Med dodatnimi ukrepi je predvidena raziskava o bivanjskih in socialnih razmerah ter potrebah starejših, ki bivajo v domačem okolju. Gre za uvajanje tako imenovanega lahkega branja v komunikacijske kanale MOL, spremljanje izbranih videovsebin MOL s podnapisi in/ ali tolmačenjem v znakovni jezik, medijsko kampanjo na temo solidarnosti do starejših in/ali oseb z oviranostmi, ozaveščanje mladih o problematiki parkiranja na mestih, rezerviranih za osebe z oviranostmi, raziskavo o percepciji varnosti oseb z oviranostmi na javnih površinah MOL in izobraževanje mestnih redarjev o ukrepih
• Enake možnosti in vključenost v življenje lokalne skupnosti.
• Predvideno je glasovno sporočanje informacij o prihodih avtobusov.
• V MOL bi v domovih potrebovali okoli 2000 dodatnih postelj.
Izraz oseba z oviranostmi je manj označujoč in bolj poudarja ovire v mestu.
19,6 % prebivalcev Ljubljane je starejših od 65 let
za povečanje občutka varnosti ter zmanjšanje tveganja za viktimizacijo. Predvideni so različni ukrepi na turističnem področju ter taktilne oznake in signali na križiščih, avtobusnih postajališčih, namestitev klančin, glasovno sporočanje informacij o prihodih mestnih avtobusov, brezplačen prevoz na klic s Klinko Kavalirjem na področjih UKC in Onkološkega inštituta, oprema električnih Kavalirjev z varnostnim sistemom za osebe z okvaro vida. V načrtu so zagotovitev neprofitnih stanovanjskih enot za sobivanje starejših, prizadevanje za vzpostavitev dnevnega centra za osebe z demenco ter širjenje mreže dnevnih centrov aktivnosti za starejše.
Petina Ljubljančanov starejša od 65 let
Pri zagotavljanju dostopnosti so velik izziv spomeniško zaščitene stavbe, zato na občini poudarjajo izboljšano dostopnost Mestne hiše; tudi večina prostorov enajstih mestnih javnih zavodov s področja kulture je v veliki večini dostopna brez ovir oziroma s klančinami, dvigali ter opremljena s sanitarijami za osebe z oviranostmi. Nekateri zavodi so opremljeni tudi z indukcijsko zanko za uporabnike slušnih aparatov, v dvoranah imajo trajno označena mesta za uporabnike invalidskih vozičkov, nameščene taktilne table, tlorise in/ali makete za lažji dostop oziroma orientacijo slepih in slabovidnih po prostorih. Izdana je bila karta in mobilna aplikacija (Ljubljana by Wheelchair) dostopnosti ožjega mestnega jedra Ljubljane za domače gibalno ovirane osebe in turiste, ki si lahko brezplačno izposodijo električni priklop za invalidske vozičke.
Po državnih statističnih podatkih je bilo v začetku leta 2015 v MOL 51.345 občank in občanov starejših od 65 let, kar je predstavljalo 17,9-odstotni delež celotne populacije. V začetku lanskega leta pa je to število naraslo na 57.952 Ljubljančanov, delež pa je že 19,6-odstoten. Oskrbovana stanovanja so ena izmed alternativnih oblik bivanja starejših. V MOL je bilo konec lanskega leta, poleg oskrbovanih stanovanj, ki jih za prodajo ponujajo zasebni investitorji, v uporabi 82 neprofitnih mestnih najemnih oskrbovanih stanovanj. Za domove starejših pa je v celoti pristojna država. V Ljubljani razen 70-posteljne Roza kocke v Dravljah že vrsto let ni bil zgrajen noben nov javni dom za starejše, čeprav bi v MOL potrebovali dodatnih 1500 do 2000 postelj. Občina je v občinskem prostorskem načrtu opredelila okoli 20 lokacij, rezerviranih posebej za gradnjo novih domov ali oskrbovanih stanovanj, na odziv države pa še vedno čaka.