Orbánovo kupovanje vpliva v Srbiji je Sloveniji lahko v opomin in poduk
Orbanizacija Madžarska čezmejne ambicije velikodušno podpira z denarjem svojih državljanov, a pot v pekel je pogosto tlakovana z dobrimi nameni – tudi v tem primeru?
Podpora, ki jo Budimpešta zagotavlja madžarskim manjšinskim skupnostim v Srbiji, Romuniji, na Slovaškem in v Sloveniji, je za marsikateri manjšinski narod v Evropi verjetno nedosegljiv ideal. Medtem ko se v manjšinskih okoljih takšne podpore veselijo, madžarske investicije pogosto spremljata zadržanost in skrb, da se za nepreglednimi investicijami skriva nekaj za ciljno državo manj prijetnega.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je končala postopek zaradi suma kršitve nezdružljivosti funkcij poslanca madžarske manjšine Ferenca Horvátha, ki je hkrati tudi član Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti. KPK je postopek zoper Horvátha začela na podlagi prijave, ki so jo prejeli maja letos. Komisija je ugotovila, da Horváth poleg poslanske opravlja še funkcijo člana sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava (MSNSOL). Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije je funkcija poklicnega funkcionarja nezdružljiva s članstvom v svetu Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava, ki je oseba javnega prava, so zapisali v KPK.
Dragan Đukanović
Komisija je poslanca opozorila, da njegovi funkciji nista združljivi, in ga je hkrati pozvala, naj v treh mesecih nezdružljivosti odpravi, česar pa poslanec ni storil. Komisija bo v zadevi ločeno odločala še o prekrškovni odgovornosti poslanca, zoper katerega obravnavajo še prijavo, ki se nanaša na sum korupcije v zvezi s Programom spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti 2021–2024. Ta zadeva še ni končana, zato nam na KPK več informacij o tem niso želeli razkriti. So nam pa povedali, da so do zdaj prejeli štiri prijave proti Horváthu.
»Dokler ne vidim, kaj je napisano v mnenju KPK, bom to zadevo težko komentiral. Načelno sem pa že pred dvema letoma povedal, da ti funkciji nista nezdružljivi. Zaradi tega postopka poteka sodni spor, na prvi stopnji je sodišče glede tega odločilo, mi pa smo se pritožili. Zadeva torej še poteka in tudi te ne želim komentirati,« je našo prošnjo za komentar redkobesedno zavrnil Ferenc Horváth.
Getoizacija Madžarov? Ne, pravi slovenski Madžar
Horváth je bil bolj zgovoren v septembrskem pogovoru za časopis Vestnik. Med pogovorom o postopku pri KPK je povedal: »Zdaj smo priča neki praksi, v okviru katere je videti, kakor da bi nekdo želel pripadnike naše skupnosti getoizirati, kar me spominja na neke druge čase. Če naredimo analogijo: predsednik politične stranke je lahko minister ali celo predsednik vlade, predsednik skupnosti pa ne more biti poslanec. Zakone je seveda treba spoštovati, a morajo za vse veljati enaki.«
Kot pripadnik madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenski državljan Attila Kovács zavrača očitke, da bi »nekdo želel pripadnike naše skupnosti getoizirati«, hkrati pa opozarja, da poskuša poslanec Horváth svoj osebni politični konflikt s KPK razširiti na vse pripadnike madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, kot da bi KPK uvedla postopek proti madžarski narodni skupnosti in ne proti poslancu. »Zato je treba poudariti, da KPK ni uvedla postopka proti madžarski manjšini, ampak je na podlagi prijave pripadnika madžarske narodne skupnosti uvedla postopek v zvezi hkratne zasedbe funkcij poslanca v državnem zboru in predsednika PMSNS. O postopku KPK trditi, da gre za ' getoiziranje madžarske skupnosti, kar ga spominja na neke druge čase', je, milo rečeno, zelo nizkotno, kakor je tudi več kot nemoralno osebni politični konflikt prezrcaliti na celotno manjšinsko skupnost,« je v svojem odzivu zapisal Kovacs.
»Kot pripadnik madžarske narodne skupnosti in kot davkoplačevalec, ki s preostalimi slovenskimi davkoplačevalci plačujem oziroma vzdržujem vse štiri politične stolčke Ferenca Horvátha v Republiki Sloveniji (poslanec državnega zbora, predsednik in član Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) ter član MSN
Madžarska politika do madžarske manjšine, ki jo tako ali drugače gotovo čutite tudi v Sloveniji v Prekmurju, je v osnovi zelo dosledna in neprekinjena že približno zadnjih petnajst let.
SOL), ostro zavračam vsakršen poskus poslanca, da bi svoj osebni politični konflikt, ki je dejansko plod nemoralnega kopičenja političnih funkcij zaradi pravnih lukenj, razširil na celotno madžarsko narodno skupnost. Poslanec Ferenc Horváth je bil namreč še pred objavo stališča KPK večkrat opozorjen, da hkratno opravljanje različnih političnih funkcij lahko vodi v konflikt interesov. Sam se je zavestno odločil za to pot. Pravilno bi bilo, da je za svojo odločitev, ki je zanj tudi finančno zelo donosna, sam odgovoren, madžarsko narodno skupnost pa v zvezi s tem pusti pri miru,« je bil odločen Kovacs.
Učimo se iz dogajanja v Srbiji
Manjšinski poslanec Horváth je, podobno kot drugi predstavniki madžarskih manjšin v sosedah Madžarske, politično zelo blizu premieru Viktorju Orbánu. »Madžarska politika do madžarske manjšine, ki jo tako ali drugače gotovo čutite tudi v Sloveniji v Prekmurju, je v osnovi zelo dosledna in neprekinjena že približno zadnjih 15 let. Povsod, od Slovaške, romunske Transilvanije in Vojvodine, prek obmejnih območij Hrvaške, do Prekmurja Madžarska vlaga milijone v cerkve, kulturna društva, športna društva, podjetja, kupuje zemljišča, kmetije, traktorje. Če se spomnite slik Orbána pod starim zemljevidom velike Madžarske, je delno razumljiva zadržanost do takšnih investicij,« pravi Dragan Đukanović, predsednik centra za zunanjo politiko v Beogradu in predavatelj na tamkajšnji fakulteti za politične vede. Zakaj se na takšne prizore, ki so jih drugje razumeli kot provokacijo, ni odzval srbski predsednik Aleksandar Vučić, Đukanović ne zna pojasniti, edino pojasnilo bi lahko bili dobri odnosi med sosedama ter ideološka bližina med Vučićem in Orbánom.
Medtem ko je bilo v Sloveniji že veliko napisanega o medijskem vplivu, ki se z Madžarske širi v Slovenijo, se podobno dogaja tudi v Vojvodini, a medijski vpliv še zdaleč ni najpomembnejši. Najopaznejša je močna krepitev finančnega in gospodarskega vpliva madžarske manjšine prek sredstev iz državnih skladov. Ti financirajo madžarske gospodarstvenike, mala družinska in večja podjetja v sosednjih državah. Sogovorniki iz Vojvodine so nam pojasnili, da je od 30 do 40 odstotkov tovrstnih sredstev nepovratnih, preostalo so večinoma brezobrestna posojila. Ta denar je v zadnjem desetletju ustvaril ekonomsko elito, ki je prej v prostoru, kjer živijo vojvodinski Madžari, ni bilo. »Če pustimo ob strani to, da tako nastaja nelojalna konkurenca lokalnim podjetnikom, se tu ustvarja elita, ki je premočna za kogarkoli, ki kupuje kmetije, zemljišča in podjetja,« nam je povedal podjetnik iz Sente, malega kraja na severu Vojvodine, kjer je večinsko madžarsko prebivalstvo. Naš sogovornik, ki je iz mešane srbsko-madžarske družine in ne
Norbert Šinković
želi biti imenovan, ker se boji težav z lokalno madžarsko skupnostjo in lokalnimi veljaki vladajoče Vučićeve stranke SNS, madžarski politiki do manjšin priznava veliko mobilizacijsko moč. »Orbán in njegova stranka med našimi Madžari ni zgolj pomemben političen dejavnik, on je zanje absoluten bog. Je pa s stališča pripadnikov manjšin v seriji dobrih potez naredil eno slabo, našim ljudem je dal državljanstva, potne liste in s tem tudi volilno pravico na Madžarskem. To je velika demografska napaka, mladi, pametni in propulzivni zdaj množično bežijo na Zahod in v tem smislu vasi v Vojvodini delijo usodo vasi po vsej Srbiji,« pove sogovornik iz Sente.
Materialno bogatenje, intelektualno siromašenje
Popularne pomisleke, da se za Orbánovo politiko v Srbiji skrivajo ozemeljske težnje, zavrača Norbert Šinković, predsednik Neodvisnega društva novinarjev Vojvodine iz Novega Sada. »Res je, da je Trianon, ki je bil Madžarski vsiljen in je s tem sporazumom na območjih sedanje Romunije, Srbije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije ostalo več kot tri milijone Madžarov, velika frustracija za Madžare. Nekaj takega, kot je Kosovo za Srbe, s to razliko, da Madžari na teh ozemljih dejansko imajo veliko ljudi. Toda Orbánu je tako kot vsakemu evropskemu politiku kristalno jasno, da si države ne morejo kar tako prisvajati ozemelj drugih držav. Vse te dejavnosti vidim kot poskus homogenizacije volivcev v diaspori, da preprečijo morebitni padec Orbánove vladavine na prihodnjih volitvah,« pravi Šinković.
Kdor je pred leti obiskoval Sento in druge kraje v Banatu, kjer živi velik delež Madžarov, je na ulici pogosteje slišal madžarski jezik, kot se to sliši danes. Ali je vtis turista, občasnega obiskovalca tistih krajev, da se madžarski jezik manj uporablja, točen? Šinković se s to oceno strinja. »Ljudje, predvsem mladi in dobro izobraženi, so odšli. Če pogledam zgolj svoje sorodstvo: polovica mojih sorodnikov že živi v tujini, tudi sicer je približno polovica mojih vrstnikov odšla na Zahod. Ljudje so dobili madžarski potni list, da bi lahko volili Orbána, oni pa so ob prvi priložnosti ušli v Nemčijo. Dvomim, da so si prav tega želeli snovalci sedanje zunanje politike v Budimpešti,« razmišlja Šinković.
Medtem ko lokalni kmetje in podjetniki tudi z močno finančno podporo iz Budimpešte bogatijo, je vse težje najti mlade ljudi, ki bodo na teh kmetijah in v podjetjih delovali. Priljubljeni in znani gostinec ter vinar iz Subotice Lajoš Čakanj je del svojega razkošnega poslovnega imperija zgradil tudi s finančnimi sredstvi iz Madžarske. Ko je televizijska ekipa pred časom poskušala preveriti, kako ta naložba koristi ohranjanju madžarske skupnosti v Subotici in so v enem od Čakanjevih lokalov naročili kavo, jih nihče od natakarjev ni razumel.
»Madžari v Vojvodini preživljajo podobno negativne demografske trende, kot smo jim priča v preostanku Srbije. To, da so dobili izhod na Zahod v obliki madžarskega potnega lista, se gotovo ne bo izrazilo pozitivno na naslednjem popisu prebivalstva. Sicer pa je Orbánu težko očitati, da se ne trudi spremeniti demografskih trendov,« pravi Šinković. Zgledna demografska politika je zgolj v funkciji obstanka vladajoče stranke Fidesz na oblasti in na Madžarskem se že vse glasneje sprašujejo, kaj bo s podjetji, ki so v veliki meri poslovno odvisna od Orbánovega režima, če ta pade na prihodnjih volitvah. In čeprav se pogosto za visokoletečimi političnimi puhlicami skrivajo povsem prizemljeni zasebni materialni interesi, bi Madžare in vse druge narodnostne skupnosti v Vojvodini bolj kot materialno blagostanje moralo skrbeti intelektualno siromašenje. »Meni se zdi najbolj skrb vzbujajoče, da Fidesz in skupnost vojvodinskih Madžarov ne trpita pluralnosti mišljenja in mnenj v svoji skupnosti. Tako iz skupnosti izganjajo misleče ljudi in intelektualce, ostajajo pa ubogljivi. To je škoda za Madžare in za vso Vojvodino,« še opozarja sogovornik.
Orbánu je jasno, da si države ne morejo kar tako prisvajati ozemelj drugih držav. Vse te dejavnosti vidim kot poskus homogenizacije volivcev v diaspori, da preprečijo morebitni padec Orbánove vladavine.