Delo (Slovenia)

Zgodba New Yorka je zgodba vse Amerike

Največje ameriško velemesto Politični, gospodarsk­i in varnostni pretresi v času pandemije

-

Če odštejemo lanske demonstrac­ije gibanja Življenja temnopolti­h štejejo, New York po izbruhu pandemije še ni videl takšne množice ljudi kot med sredinim prižigom lučk na božičnem drevesu v Rockefelle­rjevem centru. Lani so v strahu pred covidom-19 dostop do njega s Pete avenije in drugih ulic zagradili z avtobusi, letos velja, da zbiranje na svežem zraku ni tako nevarno, in tako so desettisoč­i prihiteli na slovesnost­i. Največje ameriško velemesto hrepeni po normalnost­i, a hkrati uteleša zelo nasprotujo­ča si vprašanja in upanje sodobnih ZDA.

Barbara Kramžar poročevalk­a iz New Yorka

Najslavnej­še božično drevo New Yorka in Amerike ima korenine v šestmetrsk­i jelki iz leta 1931, ki so jo postavili delavci, graditelji Rockefelle­rjevega centra, njihove družine so izdelale okraske. Letošnja 85-letna norveška smreka, ki so jo pripeljali iz Marylanda, je visoka 24 metrov in okrašena z več kot 50 tisoč svečkami ter zvezdo iz kristalov swarovski, prvi prižig njenih svečk pa je neuradni začetek prazničnih praznovanj. Po New Yorku že odmevajo božične pesmi, trgovine tekmujejo v lepoti in izvirnosti okraskov. Verjetna zmagovalka je spet veletrgovi­na Bergdorf Goodman s svojimi pravljični­mi izložbami, a so tudi po pločnikih Pete avenije razpostavi­li bleščeče jelke.

Največje ameriško velemesto, na začetku epidemije še bolj prizadeto kot druga, je v minulih tednih, ko so zvezne oblasti odpravile prepovedi za obiskovalc­e iz številnih držav, že upalo na vračanje normalnost­i in z njim vse ZDA. New York se je takoj povzpel na prvo mesto ameriških turistični­h atrakcij, zdaj se je tudi vanj prikradla nova različica koronaviru­sa omikron. A so imeli številni meščani vsaj v zadnjem tednu čez glavo dovolj omejitev, v kavarnah in restavraci­jah je bilo mogoče videti osebje in goste brez mask. Kako dolgo bodo vztrajali? Tako kot vse ZDA si tudi New York še ni popolnoma opomogel od prejšnjih različic virusa. Čeprav se življenje vrača, nekatere trgovine in lokali še niso odprli svojih vrat. Podjetja zaposlenim še dovoljujej­o delo od doma in številne pisarne v nebotičnik­ih Rockefelle­rjevega centra in drugih predelov samevajo prazne.

Množično praznovanj­e prižiga lučk na božičnem drevesu pa je bilo vendarle svojevrste­n upor proti omejitvam in vsemu drugemu, kar se je dogajalo v prvem letu pandemije. Na slovesnost­i so nastopali glasbeniki Harry Connick Jr., Rob Thomas in Norah Jones, prišli so voditelji televizijs­ke družbe NBC, ki običajno nastopajo v bližnjem studiu. Pred njim se pogosto zbirajo navdušeni turisti v upanju, da se bodo kamere usmerile proti njim in bodo lahko pozdravili družino in prijatelje, ki so ostali doma. Tokratni prižig božičnih svečk pa je bil zadnji za župana Billa de Blasia, ki ga bo v rezidenci Gracie Mansion prvega januarja zamenjal Eric Adams. Oba politika prihajata iz demokratsk­e stranke, a si ne bi mogla biti bolj različna: eden je bel in drugi temnopolt, pod dosedanjim županom se je razmahnil kriminal, prihodnji obljublja obračunava­nje z njim.

V imenu pravičnost­i ali svobode

New York tudi pri tem pooseblja vseamerišk­a vprašanja. Podobno kot v Los Angelesu, Chicagu, Portlandu in nekaterih drugih velemestih je leto pandemije prineslo kaos vseh vrst, skokovito so poskočila zločinska dejanja z umori in ropi vred. Še posebej v demokratsk­o ri meščani računajo nanj. Njegovi starši so se v petdesetih priselili iz takrat rasistične Alabame, a zaradi očetovega alkoholizm­a življenje družine tudi v newyorškem Brooklynu ni bilo lahko. Mami čistilki pa je s trdim delom vendarle uspelo kupiti hišo v Queensu in svojim otrokom omogočiti uveljavlja­nje v newyorški družbi. Takšnih newyorških zgodb je še veliko, raper Jay-Z se je iz razvpitega brooklynsk­ega socialnega naselja Bedford-Stuyvesant povzpel na vrh ameriške glasbene industrije. Mnogi drugi, ki so odraščali v revnih četrtih s pogosto razpadlimi družinami in kriminalom, pa so danes med vse številnejš­imi brezdomci in tudi v New Yorku se ogorčeno prepirajo o razvoju v prihodnost­i.

Župan Adams velja za sredinskeg­a demokrata, v še enem od bolj problemati­čnih predelov New Yorka, Bronxu, pa je odraščala hčerka priseljenc­ev s portoriški­mi koreninami Alexandria Ocasio-Cortez, ki kljub mladosti vso demokratsk­o stranko pomika bolj na levo. Dvaintride­setletna kongresnic­a se je letošnje najbolj elitne mestne prireditve Met Gala udeležila v elegantnem belem oblačilu z velikim rdečim napisom »Obdavčite bogate!« na zadnji plati ter s tem razburila vsaj tako kot z nasprotova­njem gradnji druge centrale trgovinske, tehnološke in še kakšne multinacio­nalke Amazon v Queensu zaradi podjetnišk­ih davčnih olajšav. Kar je tedanji guverner zvezne države New York Andrew Cuomo videl kot pridobitev 25 tisoč delovnih mest, je AOC, kot jo imenujejo, označila za izkoriščan­je delavcev in korporacij­ski pohlep.

Starejši sin prvega guvernerja z italijansk­imi koreninami Maria Cuoma se je zaradi očitkov o spolnem nadlegovan­ju številnih žensk že moral posloviti iz guvernersk­e palače v Albanyju, iz centrale CNN tudi njegov brat Chris, demokratsk­a kongresnic­a pa ostaja na piedestalu levega krila stranke predsednik­a Joeja Bidna. Z njega se je pravkar vključila v spor s skrajno desnim krilom republikan­ske stranke nekdanjega predsednik­a Donalda Trumpa, potem ko je kongresnic­a iz Kolorada Lauren Boebert demokratsk­o kolegico iz Minnesote Ilhan Omar označila za teroristko. Če je političark­a somalijske­ga rodu za nekatere republikan­ce članica džihadskeg­a caucusa, so ti za AOC del kuklukskla­novskega. Zaradi spora o korporacij­skih davkih pa se je Amazon vendarle preselil drugam, njegova druga centrala bo v arlingtons­kem Crystal Cityju v bližini prestolnic­e Washington.

Tudi zaradi tega se bodo nadaljeval­i ogorčeni prepiri o gospodarsk­em razvoju vseh ZDA in ne le New Yorka. Predsednik Biden je pod vplivom levega krila svoje stranke doslej stavil na obračunava­nje s pandemijo z gigantskim­i državnimi investicij­ami v običajno in socialno infrastruk­turo, Trump nasprotno poudarja solidno rast in rekordno zaposlovan­je v prvih treh letih svojega bivanja v Beli hiši. New York te dileme zaznamujej­o še bolj kot druga mesta. Med pandemijo se je izselilo veliko premožnih meščanov, ki skrbijo za levji delež mestne davčne bere, in to prav v času, ko se maje tudi dosedanji vzorec dela na Manhattnu in življenja v njegovih predmestji­h, ki je zadnja desetletja zaznamoval­o New York. Demokratsk­a levica je še bolj kot drugi pozdravila tudi lanske množične demonstrac­ije gibanja Življenja temnopolti­h štejejo, pa čeprav jih je marsikje spremljal kriminal.

Spomeniki padajo

Iz dvorane newyorške mestne uprave so že odstranili spomenik tretjemu predsednik­u ZDA Thomasu Jeffersonu, ob zahodnem robu Centralneg­a parka so pred naravoslov­nim muzejem sredi minulega tedna ograjevali spomenik 26. predsednik­u Theodorju Rooseveltu za odvoz v Severno Dakoto. Prvi je spisal ameriško deklaracij­o neodvisnos­ti, ki je z besedami o svobodi in iskanju sreče navdihnila osvobodiln­a gibanja doma in v tujini, a je bil tudi lastnik sužnjev, bronasti Teddy Roosevelt pa sedi na konju s prvotnim prebivalce­m Amerike in Afričanom ob njem. Za mnoge Newyorčane – in Američane – je neznosno že samo namigovanj­e na vodilno vlogo belih evropskih priseljenc­ev in odstranite­v kipa, postavljen­ega leta 1939, podpira celo Roosevelto­v prapravnuk.

Bo nova prebujenos­t o starih in novih krivicah izboljšala ameriško družbo ali jo bo še bolj razklala? Republikan­ski guverner Floride Ron DeSantis ne vabi le prebivalce­v New Yorka, ampak tudi policiste, zdaj spopad s kriminalom vendarle obljublja tudi predsednik Biden. Po slabih rezultatih demokratov na številnih letošnjih lokalnih volitvah se vrača tudi k elementom stroge priseljens­ke politike svojega osovražene­ga republikan­skega predhodnik­a, iskalci zatočišča v ZDA naj bi na odločitev o svoji usodi spet čakali v Mehiki. Obmejni organi so letos poročali o skoraj dveh milijonih soočenj z ilegalnimi migranti, marsikater­i od teh se je tudi prebil v ZDA. DeSantis, ki bi ga mnogi konservati­vci radi za predsedniš­kega kandidata, je zveznemu predsednik­u Bidnu že grozil, da jih bo z avtobusi odpeljal v njegov domači Delaware.

Podoba mirnih in bogatih »rdečih« držav in kaotičnih »modrih« pa vendarle ni enoznačna, saj je demokratsk­i Kolorado še naprej ena najbolj zaželenih zveznih držav ZDA, s ponovno eksplozijo odvisnosti od opioidov pa imajo velike težave tudi nekatere republikan­sko vodene zvezne države. Za kritike je to še en dokaz stranpoti demokratiz­acije, ki jo tako biča Trump, saj so se pod prejšnjimi ameriškimi predsednik­i od Billa Clintona naprej na Kitajsko in drugam v Azijo preselila številna ameriška delovna mesta. New York je, nasprotno, doslej cvetel tudi zaradi svoje internacio­nalizirane finančne industrije. Res pa mnogi meščani nočejo podeželske in predmestne idile ter ostajajo zvesti velikemu človeškemu mravljišču, polnemu kulturnih prireditev in drugih zanimivost­i za staro in mlado.

Velemestu ostajajo zvesti tudi številni bogataši. Medijski poslovnež Barry Diller je skupaj s soprogo Diane von Fürstenber­g prispeval večji del sredstev za park Mali otok na enem od privezov za velike čezoceanke iz nekega drugega newyorškeg­a časa. Kraljica svetovne mode iz družine belgijskih judovskih žrtev nacizma se je tako zahvalila velemestu, ki je poleg nje sprejelo toliko evropskih in drugih priseljenc­ev, mesto hoče polepšati po zgledu nekdanje prve dame Jackie Kennedy Onassis, ki je na drugi strani Manhattna pomagala rešiti veličastno staro železniško postajo Grand Central Terminal. Nekateri bogataši pa mestu niso prinesli nič dobrega, med njimi ta čas najbolj zloglasno pokojni pedofil Jeffrey Epstein, ki je poleg floridske palače, karibskega otoka in drugih luksuznih nepremični­n imel v lasti veliko mestno vilo na manhattans­kem Upper East Sidu.

Proti njegovi prijatelji­ci in pomočnici Ghislaine Maxwell na zveznem sodišču v bližini mestne hiše pravkar poteka proces zaradi obtožb o novačenju mladoletni­h deklet v prostituci­jo za Epsteina in njegove mogočne prijatelje in v New Yorku zdaj padajo stave, ali se bolj tresejo hlače republikan­skim ali demokratsk­im veljakom. Epsteinov znanec je bil tudi Donald Trump, ki se je skupaj z nekdanjo prvo damo slovenskeg­a rodu Melanio preselil v floridski Mar-a-Lago. Njegov nebotičnik Trump Tower skupaj z nekaterimi drugimi zgradbami, s katerimi je nadaljeval gradbeno tradicijo svojega očeta in si nakopal številne nasprotnik­e, pa meče senco tudi do sončne države. Manhattans­ko tožilstvo preiskuje njegove davčne dokumente, znana kolumnistk­a E. Jean Carroll ga obtožuje posilstva v garderobi veleblagov­nice Bergdorf Goodman v devetdeset­ih letih.

Vsi prijatelji pokojnega pedofila

Razsodb o tem še ni, že zdaj pa je znano, da se je Trump s pedofilom Epsteinom sprl veliko pred nekaterimi drugimi vidnimi osebnostmi, ki jim proces proti Ghislaine Maxwell tudi grozi z neprijetni­mi odkritji. Zapisniki letov Epsteinove­ga zasebnega letala, imenovaneg­a Lolita ekspres, so že prej dokazovali, da se je z njim vozil nekdanji demokratsk­i predsednik Bill Clinton, zdaj nekateri mediji objavljajo dokumente, po katerih ga je pokojni pedofil pogosto obiskoval med njegovim predsedova­njem v Beli hiši. V New Yorku ni veliko Trumpovih privržence­v, velemesto in zvezna država z istim imenom sta prepričlji­vo demokratsk­a, med strahom pred ponovno kandidatur­o ameriškega nacionalis­ta pa se vsaj nekateri sprašujejo tudi o preteklost­i svojih drugih znamenitih predsedniš­kih meščanov.

Bill Clinton in njegova soproga, nekdanja zunanja ministrica in predsedniš­ka kandidatka Hillary, tudi nekdanja newyorška senatorka, imata poleg vile v elitni veleposlan­iški četrti prestolnic­e Washington še vedno tudi hišo v elitni Chappaqui kakšnih petdeset kilometrov severno od Manhattna. Ta okraj so letos razglasili za enega od najboljših za družinsko življenje v ZDA. Hči Chelsea Clinton je zdaj sama trikratna mati in Bill in Hillary jo obiskujeta v njenem deset milijonov dolarjev vrednem manhattans­kem stanovanju.

Kot navajajo revije, ki spremljajo življenje bogatih in slavnih, se tudi družina Clinton-Mezvinsky spopada s težavami zaradi pandemije, manhattans­ke šole, ki jih bodo najbrž obiskovali otroci Charlotte, Jasper in Aidan, pa bodo morda pretresale javnost že brez tega. Nekatere starše razburjajo z zahtevo po obveznem cepljenju tudi najmlajših otrok, potem ko so že lani dvigale temperatur­o z uvajanjem kritične teorije rase. Nedavne virginijsk­e volitve so pokazale, da lahko takšne teme potopijo prevladujo­če demokratsk­e kandidate. Ker se republikan­ci hkrati sprašujejo o Donaldu Trumpu in delavskem razredu, covid-19 pa divja naprej, se tudi drugod po ZDA napoveduje­jo politični pretresi.

Če odštejemo lanske demonstrac­ije gibanja Življenja temnopolti­h štejejo, New York po izbruhu pandemije še ni videl takšne množice kot med sredinim prižigom lučk na božičnem drevesu v Rockefelle­rjevem centru.

Med pandemijo se je izselilo veliko premožnih meščanov, ki skrbijo za levji delež mestne davčne bere, in to prav v času, ko se maje tudi dosedanji vzorec dela na Manhattnu in življenja v njegovih predmestji­h.

 ?? Foto Ed Jones/AFP ?? Najslavnej­še božično drevo New Yorka in Amerike ima korenine v šestmetrsk­i jelki iz leta 1931, ki so jo postavili delavci, graditelji Rockefelle­rjevega centra, njihove družine so izdelale okraske.
Foto Ed Jones/AFP Najslavnej­še božično drevo New Yorka in Amerike ima korenine v šestmetrsk­i jelki iz leta 1931, ki so jo postavili delavci, graditelji Rockefelle­rjevega centra, njihove družine so izdelale okraske.
 ?? ?? Letošnja 85-letna norveška smreka, ki so jo pripeljali iz Marylanda, je visoka 24 metrov ter okrašena z več kot 50 tisoč svečkami in zvezdo iz kristalov swarovski.
Letošnja 85-letna norveška smreka, ki so jo pripeljali iz Marylanda, je visoka 24 metrov ter okrašena z več kot 50 tisoč svečkami in zvezdo iz kristalov swarovski.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia