V izolskih Livadah je zrasla največja lesena stavba v Sloveniji
Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE V novih prostorih bodo proučevali obnovljive materiale in zdravo bivanjsko okolje
»V izolski lokalni prostor smo postavili največjo leseno stavbo v Sloveniji, pri tem smo morali biti precej inovativni, da ne deluje invazivno. To smo dosegli s kombinacijo istrskega kamna, ki večinoma prekriva lesene površine,« pojasnjuje arhitektka Eva Prelovšek Niemelä. Ona in njen mož Arne Niemelä sta ob sodelovanju znanstvenikov z raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE zasnovala novogradnjo v izolskih Livadah.
To območje je bilo v preteklosti namenjeno kampusu Univerze na Primorskem, vendar so zgradili le en stolpič, pa še ta po požaru pred štirimi leti ni v uporabi. Po partnerstvu, ki so ga sklenili univerza, zavod za gradbeništvo, zavod za varstvo kulturne dediščine in nemški Inštitut za lesarstvo Fraunhofer, je nastal projekt raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE, katerega direktorica je postala njegova idejna vodja – Andreja Kutnar, sicer sestra dvojčica rektorice Univerze na Primorskem Klavdije Kutnar.
Projekt je vreden 45 milijonov evrov, od tega je 15 milijonov evrov prispeval fond evropske komisije, 30 milijonov evrov pa slovensko ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je sredstva črpalo iz kohezijskih skladov. »Novogradnja raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE je ovrednotena na 11 milijonov evrov, raziskovalna oprema na 10 milijonov evrov, notranja oprema na 600.000 evrov, preostalo pa je namenjeno infrastrukturi sodelujočih projektnih partnerjev,« je povedala Prelovšek Niemelä, ki je obenem raziskovalka na InnoRenew CoE.
V arhitekturnem biroju Dekleva-Gregorič, kjer so leta 2007 za Univerzo na Primorskem na tem mestu projektirali kampus, pa še danes opozarjajo, da je bila gradnja zasebnega raziskovalnega inštituta brez javnega natečaja sporna. V zvezi s tem so sprožili celo sodne postopke, a za zdaj neuspešno, obrnili so se tudi na evropski urad za boj proti goljufijam, kjer pa na epilog še čakajo.
Les v okolju, kjer ni tradicionalen
Ob vstopu v prostor nas objamejo prostrane lesene površine. Središčni del predstavlja masivno leseno stopnišče, ki se vije vse do stropa, kjer so številna strešna okna, ki se odpirajo s pomočjo avtomatike in zagotavljajo naravno kroženje zraka. »V razmerah, ko se poskuša čim bolj razogljičiti stavbni fond, je to odličen primer, da lesena gradnja lahko najde svoje mesto tudi v okoljih, kjer tradicionalno ni doma,« meni arhitektka. Les je na zunanjem delu zgradbe kot senčilo – lamele pred okni -- v spodnjem delu pa so ga uporabili za latnike – ogrodja za trto ali druge plezalne rastline, kjer bodo lahko imeli sestanke na prostem.
Eva Prelovšek Niemelä
Stavba, ki je grajena po načelih sodobne trajnostne gradnje, zavzema 8200 kvadratnih metrov površin. Zgornja tri nadstropja so v celoti lesena, les so uporabili tudi v stenskih in talnih oblogah ter stavbnem pohištvu. Lesena zgradba bo obenem sama po sebi raziskovalni objekt, saj bodo proučevali, kako se ta material obnaša v obmorskem okolju. V nižjih delih stavbe so na strehah prostorne terase s travnatimi površinami, kjer lahko postavijo tudi različne konstrukcije in ugotavljajo, kako nanje vplivajo zunanje razmere.
Stavba je opremljena s sistemom za pametno upravljanje; že med samo izvedbo instalacijskih del pa so v objekt namestili več kot sto senzorskih mest za spremljanje vlage, temperature in vibracij.
Projektanti so poskušali čimbolj zmanjšati okoljski odtis gradnje, zato so dali prednost slovenskemu stavbnemu pohištvu, svetilom in večini druge opreme. Kot kompenzacijo za izpuste ogljikovega dioksida, ki je nastal med gradnjo, so v izolski občini posadili tri tisoč hrastovih dreves. Pri notranji opremi stavbe bodo uporabljali predvsem naravne materiale, iz katerih bodo po napovedih ustvarjali ergonomsko oblikovane, dostopne, prilagodljive in trajnostne površine.
Stopnišče za gibanje in druženje
Razpored prostorov in notranja oprema spodbujata gibanje med delom, materiali na površinah, ki se jih dotikamo, kot so ograje, vrata, stikala, pohištvo, so izbrani glede na rezultate raziskav inštituta o tem, kakšna struktura in vrsta lesa najugodneje vplivata na človekovo dobro počutje. »Imamo seveda tudi dvigalo, a je nekoliko bolj skrito, v ozadju. Želeli smo, da ljudje čimbolj uporabljajo stopnice,« pravi Eva Prelovšek Niemelä. Osrednji prostor ima poleg svetlobe s stropa tudi precej krožnih in polkrožnih luči, svetlobni element je vpet tudi v držalo pri stopnišču. Žična ograja, ki je na požarnih stopniščih, je speljana v enem kosu – kot jadro – od tal najnižje etaže do stropa najvišje etaže. Privlačen je tudi pogled čez izolske strehe na morje, ki ga omogočajo balkoni na severnem delu stavbe. V okolici pa so se v dogovoru z izolsko občino zavezali k ureditvi parkovne površine, ki bo tematsko povezana z nekdanjo železnico Parenzana, danes pohodno in kolesarsko potjo.
»Značilnost stavbe je, da nima samo lesenega ogrodja, na katero bi bile položene stene, pač pa je sestavljena iz masivnih križno lepljenih lesenih ploskev, enako velja za stopnice, ki smo jih 'v enem kosu' spustili v notranjost skozi streho,« razlaga raziskovalka. Študije, ki so jih izvedli, so pokazale, da najmanj stresa omogočajo pisarne s svetlim lesom. Celo v kopalnici so leseni umivalniki, prevlečeni s posebnimi vodotesnimi premazi; v ženskem stranišču so uporabili lipov les, v moškem pa hrastovega. Da v sejnih sobah in v vhodnem lobiju ne bi preveč odmevalo, so strop in del sten obložili z lesenimi akustičnimi oblogami.
»V lesenih okoljih se človek najhitreje regenerira. Les nas povezuje z naravo in nam ob dotiku sproža ugodje, vendar je optimalno, da ga je v delovnem prostoru okoli 60 odstotkov, ostalo pa so bele površine,« nadaljuje. Ob stopnišču, ki predstavlja tudi družabni prostor, je pult, kjer je, denimo, mogoče opraviti hiter telefonski pogovor ali sestanek. Okoli stopnišča so razporejene pisarne in sejne sobe, v pritličju pa so laboratoriji, ki imajo izhod v manjše atrije.
Mednarodna ekipa raziskovalcev
V stavbi bo delalo 90 ljudi. Znanstveniki, ki prihajajo iz različnih delov sveta, se bodo tu ukvarjali z raziskavami in inovacijami na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja. Med njimi so strokovnjaki s področja kemije, biologije, lesarstva, gradbeništva, arhitekture, računalništva in ergonomije. Slednji bodo, denimo, proučevali vpliv pohištva na telesne okvare, denimo hrbtenice pri sedenju. V enem od projektov, kjer sodelujejo z izolskim domom starejših občanov, raziskovalna skupina različnih profilov razvija posebna tla s senzorji, ki bi zaznala, če bi kdo od varovancev padel.
»Eno od naših področij raziskovanja je tudi zgoščen les, ki lahko v marsikateri aplikaciji nadomesti tudi, na primer, kovino. S postopkom modifikacije lesa lahko tako les uporabimo tudi za namene, kjer ga tradicionalno ni bilo mogoče uporabiti. Izziv je, kako zgoščen les zadržati v stisnjenem stanju, saj je to material prihodnosti – za razliko od kovine, katere obdelava je zelo neekološka, je to obnovljiv material. Na tem področju smo tudi soavtorji evropskega patenta,« omeni sogovornica.
Glede izhodiščne dileme, da les ni tipičen material za lokalno istrsko območje, Eva Prelovšek Niemelä spomni, da je vendarle v bližini koprsko pristanišče, ki ima tudi lesni terminal, in s tega vidika temu okolju les vendarle ni tako tuj. Poleg tega je obmejno in obmorsko območje veliko bolj privlačno za tuje sodelavce, kot če bi imeli center v kakšnem gozdnatem območju.
Pri raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE so skupaj s partnerji nedavno oddali tudi vlogo za nov evropski projekt (Horizon Europe 2021–2027), na podlagi katerega bi zgradili še eno stavbo; ta bi bila namenjena predvsem promociji njihovih znanstvenih dosežkov za zunanje obiskovalce.
»V razmerah, ko se poskuša čim bolj razogljičiti stavbni fond, je to odličen primer, da lesena gradnja lahko najde svoje mesto tudi v okoljih, kjer tradicionalno ni doma.«
Ob vstopu v prostor nas objamejo prostrane lesene površine. Središčni del predstavlja masivno leseno stopnišče, ki se vije vse do stropa s številnimi strešnimi okni.
Lesena zgradba bo obenem sama po sebi raziskovalni objekt, saj bodo proučevali, kako se ta material obnaša v obmorskem okolju.