Podjetniki pomoč vračajo tudi s krediti
Protikoronski ukrepi Največ državne pomoči za čakanje na delo so vrnili Mahle, Pošta Slovenije in Eta Cerkno
Proti koncu leta številni obrtniki in podjetja ob računanju letnih prihodkov ugotavljajo, da morajo vrniti državno pomoč, ki so jo prejeli iz protikoronskih paketov. Poslovali so namreč bolje, kot so pričakovali, ko so za pomoč zaprosili. Nekateri bi se zato lahko znašli v težavah, meni Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Največ pomoči za čakanje na delo so vrnili velika proizvodna podjetja, trgovci in Pošta Slovenije, denar pa vračajo tudi manjši podjetniki in samozaposleni, ki so prejeli nekaj tisočakov mesečnega temeljnega dohodka. Če imajo denar na strani, to ne bo težava, v stiski bi se lahko znašli, če so pomoč porabili. »Nekatere je to presenetilo in denarja nimajo. To je velik problem, saj morajo vzeti kredit. Banke želijo zavarovanja, pri čemer lahko nastane težava,« pravi Meh in vlado poziva k oprostitvi vrnitve pomoči.
Vendar so pogoji za pomoč znani od začetka, poudarja ekonomist Matej Lahovnik, ki je vodil vladno posvetovalno skupino za protikoronske pakete: »Mnogi podjetniki zato niso koristili pomoči, ker so vedeli, da bodo poslovali bolje od kriterijev. Če bi zdaj kar vse podjetnike, ki niso izpolnili pogojev za pomoč, oprostili vrnitve pomoči, bi to bilo nekorektno do vseh drugih, ki se zanjo niso prijavili. Predvsem pa je bil namen pomagati tistim, ki jih je zdravstvena kriza najbolj prizadela. Tudi iskalni svet opozarja, da morajo biti pomoči usmerjene ciljno, ne pa vsem počez, saj gre za denar davkoplačevalcev in se morajo kriteriji spoštovati.«
Podjetja so doslej vrnila 36,8 milijona evrov pomoči, ki so jo prejela za čakanje na delo. Največ proizvodna podjetja Mahle, Eta Cerkno in Adria Mobil, trgovine, kot sta Merkur in Primark, ter Pošta Slovenije.
Država je za nadomestila za čakanje na delo po podatkih Fiskalnega sveta namenila 596 milijonov evrov, za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa 75 milijonov evrov, za temeljni dohodek in prispevke samozaposlenim 440 milijonov evrov in 312 milijonov evrov za povračilo iksnih stroškov. Za državne pomoči iz teh ukrepov so podjetja morala izpolnjevati kriterij padca prihodkov. Ker so nekateri cenzus presegli, zdaj vračajo pomoč. Skupaj so je doslej vrnili več kot 85 milijonov evrov.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je 6215 podjetij od lanskega junija do 17. novembra letos vsaj delno vrnilo 36,8 milijona evrov pomoči, že ugotovljen, a še neplačan dolg pa je še šest milijonov evrov višji.
Največ so vrnili iz šempetrske družbe Mahle Electric Drives, in sicer 1,8 milijona evrov. »Pomoč smo vrnili, ker nismo v celoti izpolnjevali kriterijev, ki jih je vlada določila v protikoronskem paketu,« so pojasnili v podjetju.
Pošta Slovenije je v proračun vrnila 617.000 evrov. Državna družba je lani spomladi zaradi negotovih razmer uvedla čakanje na delo, jesenska epidemija in z njo povezani ukrepi pa so vplivali na enormno povečano oddajo paketnih pošiljk. Zato je Pošta pokrila padec prihodkov na drugih segmentih poslovanja in ni izkazovala več kot desetodstotnega upada prihodkov, kar je pomenilo, da je morala pomoč vrniti.
Tudi Eta Cerkno je koristila pomoč že lani, ko je bilo podjetje šest tednov zaprto in zaposleni na čakanju na delo, nato pa se je poslovanje bistveno popravilo. Lani so dosegli več kot 90 odstotkov prihodkov glede na leto prej, zato so pomoč vrnili.
Letos jeseni znova slabše razmere
Med večjimi vračitelji pomoči so tudi trgovci Merkur, Primark in Bauhaus, predvsem pa industrijska podjetja Kovinoplastika Lož, Starkom, Adria Dom, Gorenje, Polycom, Adria Mobil. Lani spomladi so bila namreč številna podjetja zaprta, nato pa se je poslovanje industrije odbilo navzgor, naročila so bila visoka in številna podjetja so tožila zaradi premajhnih zmogljivosti.
Tako je bilo do letošnje jeseni, ko so odjemi izdelkov in naročila predvsem pri dobaviteljih avtomobilske industrije zaradi težav v dobavnih verigah znova padli. Nekatera podjetja so znova ustavila proizvodnjo, med njimi, denimo, Revoz in Adria Mobil, ki je proizvodnjo avtodomov in vanov prekinila zaradi izpada dobave baznih vozil.
Zato Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica predlagata vnovično uvedbo ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa do konca leta. Prizadevata si, da bi ti določili vnesli v deseti protikoronski paket, ki je v poslanski obravnavi.
»Za številne obrtnike in podjetnike je namreč trenutna situacija velik izziv, saj po eni strani ni dovolj naročil, da bi vsem delavcem omogočili delo, in so zato prisiljeni v odpuščanje. Po drugi strani pa se zavedajo, da je dober kader težko dobiti in da bodo delavce spet potrebovali, ko se bo situacija izboljšala,« pravijo na OZS.
Težje gospodarske razmere sicer niso opazno vplivale na trg dela, število brezposelnih se je namreč tudi novembra zmanjšalo, in to za 1,9 odstotka glede na oktober ter za 22 odstotkov glede na november lani, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje.
Kupili hrano in pijačo, zaprli stojnico
Na OZS predlagajo tudi ponovno uvedbo nekaterih drugih protikoronskih ukrepov, kot so delno povračilo nekritih iksnih stroškov, povračilo mesečnega temeljnega dohodka, podaljšanje moratorijev kreditov.
Na Zbornici zahtevajo za gostince in tudi druge dejavnosti znova tudi kritje upada prometa. Gostinci pomoč zahtevajo tudi po odločitvi vlade prejšnji konec tedna, da morajo zapreti gostinsko ponudbo na decembrskih sejmih, čeprav so že nakupili zaloge. Vlada je strežbo hrane in pijače, razen kostanja, na stojnicah prepovedala v petek popoldne, tako da so sejme v mestih v soboto prilagodili novim ukrepom.
• Vrnili 36,8 milijona evrov pomoči za čakanje na delo.
• Nekatera podjetja so znova zaustavila proizvodnjo.
• GZS in OZS za dopolnila v PKP10.
Oprostitev plačila pomoči za vse, ki niso izpolnili pogojev zanjo, bi bila diskriminatorna do podjetnikov, ki pomoči niso koristili, ker so pravilno ocenili razmere na trgu. Nevračanje pomoči bi bilo sporno tudi za računsko sodišče, ker gre za javna sredstva in za nazaj ne smemo spreminjati pogojev. Če bi te popravljali, bi po novih kriterijih vsi izpolnjevali pogoje.
Ob začetku zdravstvene krize podjetniki niso vedeli, kako bodo poslovali, zaposlene so poslali na čakanje in niso predvideli, da bodo lahko poslovali bolje in tako morali vračati sredstva. Želimo, da podjetjem ne bi bilo treba vračati pomoči. Denar naj se porazdeli zaposlenim, ki si tudi zaslužijo nagrado. Državno pomoč bomo državi tako ali tako vrnili s prispevki in davki, saj so podjetja ostala živa.