Občinski korupcijski kotel

Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da se nekateri župani požvižgajo na opozorila KPK in to sporno prakso nadaljujejo.

Začenja se teden boja proti korupciji, ki bo tokrat potekal v znamenju nezdružljivosti funkcij. To seveda ni naključje. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) namreč že mesece pospešeno ugotavlja navzkrižja interesov lokalnih pa tudi politikov na državni ravni z njihovimi funkcijami v podjetjih v javni lasti.

Problem je pereč zlasti v lokalnih podjetjih, kjer so župani pogosto člani nadzornih organov občinskih podjetij in kjer potem odločajo tudi o direktorjih in poslovanju teh družb. Takšno navzkrižje interesov ni sporno le zato, ker je z zakonom prepovedano in meče slabo luč na ugled županov, ampak ker izkušnje kažejo, da takšne prakse praviloma vodijo v klientelizem in sklepanje »prijateljskih« poslov. To pod črto pomeni, da ta podjetja nujno ne delujejo v dobro celotne lokalne skupnosti, ampak v korist tistih, ki posamično družbo obvladujejo.

Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da se nekateri župani požvižgajo na opozorila protikorupcijske komisije in to sporno prakso nadaljujejo. Še več, nekateri z ustanavljanjem kvazi nadzornih svetov poskušajo ustvarjati vtis, da so nezdružljivost funkcij odpravili, v resnici pa ohranjajo v rokah vse niti iz svoje dvojne vloge. Žal se zdi, da že doseženi standardi na tem področju z vse številnejšim imenovanjem političnih funkcionarjev v vodstva državnih družbah padajo tudi tam. Državnemu upravljavcu pa se ne zdi potrebno, da bi nadzornikom s kodeksom priporočil, naj tega ne počnejo.

Seveda je del vzrokov za takšno stanje v preblagih sankcijah za kršitelje, saj koristi dvojne vloge očitno pretehtajo. A zgolj čedalje debelejša gorjača najbrž ni rešitev. Več napredka bi zagotovo prinesla dvig politične kulture na tem področju in večja družbena intoleranca do takšnih korupcijskih tveganj, ki dolgoročno prinašajo manjšo javno korist. Številni naši politiki tega, kot kaže, žal še vedno ne razumejo ali pa nočejo razumeti. Če bi, se nam ta teden o nezdružljivosti funkcij ne bi bilo treba pogovarjati. Prav tako se nam ne bi bilo treba vedno znova soočati s poskusi spremembe zakonodaje, ki bi poslancem spet dovolila, da bi hkrati sedeli v hramu demokracije in županovali.