Standardi pri nosilcih moči padajo
V Transparency International Slovenia opažajo pomanjkanje napredka v boju proti korupciji pri nas. O tem smo se pogovarjali s Sebastijanom Peterko iz TI Slovenia.
Kakšno je pri nas stanje na področju nezdružljivosti funkcij in ali obstoječa zakonodaja prinaša napredek ali ne?
Menimo, da je največja ovira tako imenovana subsidiarnost zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, torej da drugi zakoni, ki to vprašanje urejajo, prevladajo nad krovnim zakonom. Ti zakoni so večkrat ohlapnejši, pomanjkljivi, pogosto ne predvidevajo zadostnih sankcij.
So korupcijska tveganja in konlikt interesov pri nas v zadnjem obdobju za družbo postali bolj sprejemljivi kot v preteklosti? Marsikje so očitni, a se nič ne zgodi.
Glede na meritve javnega mnenja na področju korupcije ni opaziti, da bi kot družba postajali bolj tolerantni do korupcije. Nasprotno, Slovenija se v teh kategorijah večkrat znajde pri vrhu. Se pa lahko strinjamo z opažanjem, da se zdi, da pri nosilcih moči standardi padajo. vendar nekatere nepravilnosti ostajajo. Ima KPK po mnenju TI Slovenia dovolj pristojnosti, da kršitelje pripravi do odprave teh konliktov?
Strinjamo se z oceno KPK, da pri nekaterih kategorijah izvoljenih nosilcev javnih funkcij obstaja premalo orodij za sankcioniranje ob ugotovljenih kršitvah. Smo pa prepričani, da zgolj uvedba sankcij ne bo odpravila vseh anomalij in kršitev. Več je treba narediti na področju ozaveščanja in krepitve politične kulture, ki bi tovrstne odklone preprečevala.
Ali institucije in sistemi, ki naj bi skrbeli za preglednost, preprečevanje navzkrižja interesov in drugih korupcijskih tveganj, učinkovito opravljajo svojo vlogo?
Ocenjujemo, da jo opravljajo dobro v okviru zmogljivosti, ki pa so precej omejene. Ne le organi, temveč tudi civilna družba in novinarji, so kadrovsko in inančno prešibki, da bi lahko ustrezno izvajali nadzor ali obsežne ozaveščevalne aktivnosti. Predvsem je to opazno na lokalni ravni.