Za Hrvaško še dolga pot v Evropo brez meja
Mejni nadzor Kljub široki podpori ni gotovo, kdaj bo Hrvaška naredila še en korak bliže schengnu
Čeprav si je Hrvaška zagotovila podporo Francije, še ni gotovo, ali bo na četrtkovem zasedanju notranjih ministrov doseženo soglasje za sklep o njenem izpolnjevanju pogojev za vstop v schengensko območje. dopisnik iz Bruslja
V evropski komisiji že od leta 2019 trdijo, da Hrvaška izpolnjuje tehnične pogoje za članstvo v njem. Večja težava je sprejetje političnega sklepa v svetu EU, ki bi potrdil takšno oceno. Doslej se ni znašel na dnevnem redu notranjih ministrov, saj na obzorju ni bilo soglasja. Za dvomljivke so veljale Francija, Nizozemska in Finska. V Bruslju je bilo konec tedna slišati ocene o »pazljivem optimizmu« pred zasedanjem v četrtek. Le ena ali dve državi članici da še nista na strani zagovornikov.
Po neuradnih informacijah se tradicionalno dvomljiva Nizozemska noče izreči, ker še nima nove vlade s polnimi pooblastili. Pričakovati je, da odločanja o sklepu sploh ne bo, če prej ne bo zagotovljeno soglasje. Kot je prejšnji teden za Delo pojasnjeval notranji minister Aleš Hojs, Slovenija podpira vstop vseh treh kandidatk (ob južni sosedi še Bolgarije in Romunije). Glede na sosedstvo je po ministrovih besedah še posebno zainteresirana za vstop Hrvaške.
Tudi če bo v četrtek sklep sprejet, hrvaški vstop v schengen še ne bi bil pred vrati. Bolgarija in Romunija še desetletje po pozitivni oceni ostajata v čakalnici. V naslednji fazi za Hrvaško bi bila na vrsti priprava in sprejemanje mnenja evropskega parlamenta, ki bosta trajala nekaj mesecev. Tako bi bila zadnja odločitev o hrvaškem vstopu sprejeta proti koncu prihodnjega, francoskega predsedovanja svetu EU ali med češkim v drugi polovici leta 2022. V tej odločitvi bi bila navedena datum in leto vstopa.
Nadzor na meji bi lahko še ostal
Če bi tri kandidatke vstopile skupaj, bi za Bolgarijo in Romunijo morali pripraviti novo odločitev, saj se je v desetletju njunega čakanja spremenilo veliko zakonodaje EU. Povedno je, da so prihodnje vladajoče stranke v Nemčiji v koalicijsko pogodbo zapisale, da bodo pri širitvah schengna, ob veljavnih varnostnih merilih, posebno pozornost namenjali spoštovanju vladavine prava in človekoljubnih standardov. Hrvaška je glede ravnanja z migranti na meji že dlje časa tarča kritik nevladnih organizacij, sveta Evrope, medijev.
Njen vstop v schengensko območje še ne bi nujno pomenil, da nadzora na meji sploh ne bi bilo več. Slovenija je v prvih desetih mesecih leta registrirala 8144 nezakonitih vstopov (38,7 odstotka manj kot v istem obdobju lani). Tako je minister Hojs napovedal, da bi se Slovenija vedla podobno kot med begunsko krizo leta 2015 Avstrija, ki je vpeljala nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko. Pri njem vztraja vse do današnjih dni. Tudi lani ob izbruhu pandemije covida-19 se je okrepil nadzor.
Tudi v več drugih schengenskih državah (na Danskem, Finskem, v
Franciji, Nemčiji, na Norveškem in Švedskem) vztrajajo pri nadzoru, ki bi sicer moral biti izjema. Pri njegovi vpeljavi so države precej na široko interpretirale schengenski zakonik, tudi iz notranjepolitičnih razlogov. A evropska komisija se na takšno dogajanje ni odzivala drugače kot s pozivi k vračanju k polnemu schengnu. Tako so ga lahko države brez vsakršnih zapletov na pol leta podaljševale.
Reforma schengenskega zakonika
• Za Hrvaško je največ odvisno od stališča Nizozemske.
• Komisija bo v sredo predstavila novosti.
Evropska komisija bo v sredo predstavila svoje predloge za reformo schengenskega zakonika. Z varovalkami v njem naj bi dosegli, da nadzor na notranjih mejah ne bi postal nekakšna »nova normalnost«, temveč le ukrep v skrajni sili. Minister Hojs je prejšnji teden pisal evropski komisarki za notranje zadeve Ylvi Johansson glede drugih pričakovanj nekaj držav članic glede reforme schengenskega zakonika.
Spomnil jo je na pismo dvanajst držav članic oktobra, ki so pozvale k prilagoditvi zakonodaje novi realnosti, dogajanju na zunanji meji EU z Belorusijo. Dvanajsterica je, ob podpori slovenskega predsedstva, prepričana, da bi v schengenskem zakoniku morali predvideti izične ovire na zunanjih mejah in pravila v primeru hibridnega napada. »Od evropske komisije pričakujemo jasno usmeritev glede inanciranja infrastrukture na zunanjih mejah iz skladov EU,« je Hojs sporočil Johanssonovi.
• Tudi slovensko predsedstvo podpira inanciranje ograj na mejah iz EU.