Klofuta iz Avstrije
Novica o sklepih saborskega odbora je bila skrita nekje na spodnjih straneh hrvaškega časopisja, le kanček več pozornosti pa je bila na Hrvaškem deležna novica iz Avstrije. Namreč: hrvaški križev pot oziroma Pliberk je na Hrvaškem že dolgo poligon za umazane ideološke in zgodovinske obračune. Vrsto let so se na spominsko slovesnost na Pliberško polje zgrinjale kolone Hrvatov.
Pliberk je postal metafora in simbol vseh težav, povezanih s hrvaškimi (in drugimi) žrtvami, ki so bile po vojni ubite na Pliberški poljani in v bližini. Zgodovina pa – kot pišejo viri, čeprav dokončnih ocen ni – uči, da je bilo okoli 15. maja 1945, ko je britanski general Patrick Scott ukazal izročitev vseh kvizlinških vojakov Jugoslovanski armadi, domnevno ubitih približno 50.000 ljudi. V hrvaški izseljenski literaturi je vse skupaj označeno kot križev pot. In brez kakršnih koli zadržkov je ob tem treba zapisati, da je bil Pliberk vseskozi pravcati poligon za umazane ideološke in zgodovinske obračune, politični marketingarji pa so v teh dneh nabirali politične točke in simpatije ljudi, ki ne morejo živeti za prihodnost, ampak se raje ozirajo v preteklost. Na Hrvaškem še posebej.
Te dni pa so Hrvaška in vsi, ki so ob dogajanju na Pliberškem polju nabirali desnosredinske politične točke, prejeli avstrijsko klofuto. Avstrijsko notranje ministrstvo je namreč že pred časom ustanovilo strokovno komisijo za presojo legitimnosti vsakoletnega zborovanja ustašev, podpornikov hrvaškega nacionalističnega gibanja.
Skupina zgodovinarjev, pravnikov, predstavnikov Katoliške cerkve, notranjega ministrstva in dežele Koroške je zdaj odločila, da vladi predlaga prepoved letnega zborovanja. Ob tem so v priporočilu zapisali, da poveličevanje fašističnega režima prepoveduje avstrijska ustava.
Tudi takrat še avstrijski notranji minister, zdaj pa že šef avstrijske ljudske stranke in od danes, ko bo zaprisegel, novi avstrijski kancler, Karl Nehammer, je dejal, da za nacistične in fašistične simbole pri njih ni prostora: »Poveličevanje terorističnih režimov je v Avstriji nesprejemljivo. Preprečili bomo širjenje skrajno desnih in revizionističnih svetovnih nazorov na komemoracijah.«
Odločitev je nemudoma pozdravil tudi koroški deželni glavar Peter Kaiser in izrazil pričakovanje, da bo avstrijska vlada hrvaški zdaj sporočila, da zborovanje ni več mogoče, vsaj ne v obliki, kakršno je imelo doslej. Iz Hrvaške uradnih odzivov ni.
Bela in črna očala
Soavtor aktualne televizijske serije o NDH, hrvaški zgodovinar dr. Hrvoje Klasić, je že pred časom dal vedeti, tudi v pogovoru za Delo, da ni nič nenavadnega, da na Hrvaškem danes na isti dogodek eni gledajo skozi bela očala in drugi skozi črna. O tem, da je druga svetovna vojna na
Hrvaškem še vedno in nemalokrat vzrok za vročo kri in burne razprave, pa je rekel, da je to logična posledica dejstva, da je bilo »veliko koščkov tega dela 20. stoletja pometenih pod preprogo«. Glede na aktualno dogajanje razprave o preteklosti, še posebej o NDH, dobivajo nov zamah. Številni analitiki, med drugim skrbni preučevalec simbolov sovraštva in svetovno znani graični oblikovalec Mirko Ilić, so prepričani, da je v hrvaški družbi odnos do ustaške NDH povsem normaliziran, zato je po eni strani popolnoma logično, da vse več simbolov, ki predstavljajo in spominjajo na NDH, ter razprave nikogar več ne vznemirjajo. »Še tisto, kar so takrat imeli oblečeno ustaši, postaja normalno,« ocenjuje Ilić.
Na nevarnost zgodovinskega revizionizma na Hrvaškem je že nekajkrat opozoril nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović, tudi aktualni hrvaški predsednik Zoran Milanović rad vzroji zaradi tega pojava, ki ga pripisuje desnosredinski HDZ.
Aktualna oblast pa vztraja pri obsodbah »obeh totalitarizmov« in vzpostavljanju in poudarjanju, kot meni analitik spletnega portala Telegram hr. in nekdanji minister Goranko Fižulić, »moderne Hrvaške, nastale izključno v domovinski vojni«.
Nedavni sklep saborskega odbora za vojne veterane je odprl pomembno vprašanje, ali so bili ustaši in domobranci hrvaška vojska ali kvizlingi, domači izdajalci. Za resne zgodovinarje in publiciste na Hrvaškem je odgovor povsem na dlani, dejstvo, da so se tako eni kot drugi vojskovali na strani nacistov in fašistov pod zastavo NDH, ki pod nobenim pogojem ni bila »hrvaška država«, posledično pa ustaško-domobranske enote tudi niso bile hrvaška vojska, pa je tudi neizpodbitno.
Glede na sklep saborskega odbora za vojne veterane pa vse kaže, da aktualna desnosredinska oblast s HDZ na čelu le ne misli tako.