Politika do migrantov je brodolom civilizacije
Papežev obisk v Grčiji Opozoril na evropske visoke zidove in žične ograde, nacionalistične delitve in egoizem
Papež Frančišek je na grškem otoku Lezbosu obiskal več kot dva tisoč revežev, ki tam v begunskem taborišču čakajo boljše čase, zaprti za visoko ogrado, brez stika z lokalnim prebivalstvom. Skoraj vsakega posebej je pozdravil in se z njim rokoval, opazil je, da jim je sicer za spoznanje bolje kot pred petimi leti, ko je bil prvič na Lezbosu, vendar ne bistveno bolje. Na koncu pa se je odločno lotil evropske politične realnosti, ki ne doume svojih krščanskih korenin in se egoistično zapira pred soljudmi z zidovi in bodečo žico.
Papež Frančišek se je po petih letih vrnil na egejski otok, kjer je že ob prvem obisku razburil grške gostitelje in evropsko javnost, ko je kritiziral odnos do prišlekov, potem je s seboj v Rim odpeljal ducat sirskih beguncev.
Po njegovem prvem obisku na Lezbosu se je evropski odnos do prišlekov še poslabšal, na to je opozarjal vsakokrat, pa je na stari celini praviloma naletel na gluha ušesa. Posebej ga je zmotil poljski pristop gradnje zidov in postavljanja bodeče žice po zadnji zaostritvi na meji z Belorusijo. Zapiranje Sredozemlja in vseh poti do Evrope, pravi papež, je brodolom civilizacije in zavračanje krščanske miselnosti.
Tudi ob sedanjem obisku na Cipru in v Grčiji so mu odsvetovali pot na otok Lezbos, vendar je bil odločen in se ni dal pregovoriti. Tudi načrt organizatorjev, naj se po prihodu na otok blizu turške obale napoti v poseben šotor in se tam sreča samo z 200 izbranimi predstavniki migrantov, rokuje pa z izbranim parom otrok, je zavrnil.
Obhodil je vse taborišče, se dotaknil vsakega otroka posebej in izmenjal vsaj besedo s skoraj vsemi starši. V šotor je šel šele po obhodu, ki je bil zanj zelo naporen. Podaljšal ga je namreč tudi do tistega dela taborišča, kjer ni zabojnikov, ampak so pribežniki v šotorih izpostavljeni mrazu pozimi in vročini poleti. S prebivalci Lezbosa nimajo prav nobenega stika.
Poziv namenjen Bruslju in EU
Število pribežnikov v taborišču na Lezbosu se spreminja, od dva tisoč do dobrih štiri tisoč jih je, skoraj vsi čakajo na rešitev prošnje za azil. Prejšnje taborišče Moria, kjer je bil papež pred petimi leti, je vmes pogorelo, zgradili so novo. Grki se hvalijo, da je za prišleke veliko bolje poskrbljeno, papež pa je pripomnil, da bistvenih sprememb ni videti.
Ustavimo brodolom naše civilizacije, je v šotoru ponovil Frančišek. Poziv je bil bolj kot poslušalcem v šotoru namenjen Bruslju in vladam vseh držav članic Evropske unije. Papeževo sedanje potovanje v Sredozemlje se je začelo na Cipru, kjer je tudi opozoril na delitve, nacionalizme, zidove in bodeče žice.
Vatikanisti menijo, da je Frančišek evropsko in tudi cerkveno politiko med sedanjim potovanjem ujezil tudi z opravičilom grškim pravoslavnim škofom in hkrati vsem pravoslavnim vernikom, ko se je pokesal zaradi zločinov katolikov nad pravoslavnimi brati leta 1204, v času četrte križarske vojne.
Skoraj tisočletni razkol med pravoslavci in katoliki je poskušal pred dvema desetletjema ob obisku v Atenah zakrpati Janez Pavel II. Za to, da so katoliki leta 1204 do konca oslabili bizantinsko cesarstvo, pa se je šele v soboto opravičil Frančišek.
V Grčiji živi samo 133.000 katolikov, ki se držijo vzhodnega obreda, povezani pa so z Rimom. Pripadajo manjšinski skupnosti, v katero največ »nove krvi« prispevajo prišleki, delavci in gospodinjske pomočnice iz Ukrajine, ter begunci iz Iraka in Sirije.
• Papež Frančišek se je po petih letih vrnil na egejski otok.
• Obhodil je vse taborišče, se dotaknil vsakega otroka posebej.
• Pokesal se je zaradi zločinov katolikov nad pravoslavnimi brati leta 1204.