Srbija šteje počasi, Madžarska nekoliko hitreje
Volilni april Volilna udeležba v Srbiji višja kot pred dvema letoma, na Madžarskem tudi referendum
Supervolilni april se je začel s parlamentarnimi volitvami na Madžarskem in v Srbiji. Srbija je volila še predsednika. Tako v Srbiji kot na Madžarskem volišč niso zaprli ob predvideni uri, pač pa so čakajočim v daljših vrstah dovolili, da glasujejo tudi po uradnem zaprtju. Volilna udeležba na Madžarskem je bila podobna udeležbi leta 2018, ko se je na volišča odpravilo slabih 70 odstotkov volilnih upravičencev.
Na Madžarskem si lahko z oceno volilnega rezultata pomagamo s pomočjo ankete inštituta Median, ki je bila izvedena tik pred volitvami, objavljena pa hkrati z zaprtjem volišč. Anketa je napovedala, da naj bi stranka premiera Viktorja Orbána dobila 121 sedežev, opozicija pa 77. Napoved zaradi narave madžarskega volilnega sistema ni zanesljiva. Leta 2018 je Orbánova stranka osvojila 133 parlamentarnih sedežev. Po polovici terenskega štetja je Orbánova stranka s 55-odstotno podporo prepričljivo vodila.
Ob koncu redakcije je srbska volilna komisija nepričakovano sporočila, da bodo prve rezultate objavili šele v ponedeljek. Srbska napredna stranka predsednika Aleksandra Vučića je imela že pred volitvami v anketah statistično značilno in težko ulovljivo prednost. Vzporedno štetje centra oz. agencije CeSID/Ipsos je nakazovalo, da se je Vučić v prvem krogu približal 60-odstotni podpori.
Na Madžarskem je imelo volilno pravico 8 milijonov upravičencev, v Srbiji pa 1,5 milijona.
Nedeljske volitve v Srbiji je zaznamovalo pričakovanje nove zmage favorita predsedniških in parlamentarnih volitev Aleksandra Vučića ter njegove Srbske napredne stranke (SNS). Poročila opazovalcev so pokazala, da so se uresničile tudi napovedi o obsežnih poskusih manipuliranja z volitvami. Ker Srbija ostaja ena od redkih evropskih držav, ki ni uvedla sankcij proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino, je vojna v Ukrajini krojila kampanjo in zdi se, da bo vplivala tudi na začetek novega mandata. »Mir. Stabilnost. Vučić.« Vsebina predvolilnega plakata starega in najverjetnejšega novega predsednika Srbije se človeku zapeče v spomin po tridnevnem obisku Srbije pred predsedniškimi, parlamentarnimi in volitvami v dvanajstih občinah. Pod enim od teh plakatov blizu srbskega parlamenta smo mimoidočo upokojenko vprašali, ali bo tudi ona, tako kot menda počnejo vsi drugi upokojenci, glasovala za Aleksandra Vučića in njegovo vladajočo stranko.
»Ne dam Vučiću svojega glasu. Takoj, ko bo zmagal, bo uvedel sankcije proti Rusiji,« je bila jasna sogovornica, ki živi na obrobju srbske prestolnice. Na provokacijo, ali je pozabila na radodarnost oblasti, ki je upokojencem februarja izplačala 20.000 dinarjev (približno 170 evrov) državne pomoči, je resno odgovorila, da je darilo prišlo tudi iz njenega žepa in da njen glas ni naprodaj nekomu, ki tako pogosto spreminja stališča. »Nekoč radikalec se je Evropi čudežno prodal kot proevropski politik, zdaj pa se domači javnosti prodaja kot proruski politik, vsi pa vemo, da bo takoj po volitvah obrnil ploščo, če se mu bo zdelo, da se mu to izplača,« je bila vztrajna sogovornica.
Brez goljufij in pesti tudi tokrat ni šlo
To, da Srbi, ki so tradicionalno naklonjeni Rusom, ne zaupajo pretirano Vučićevemu režimu, da bo vztrajal in ne bo uvedel sankcij proti napadalcem na Ukrajino, je v nasprotju s podobo rusoila, ki jo je srbski predsednik okrepil po začetku ruskega napada na Ukrajino.
Vojna v Ukrajini in s tem povezani pritiski na Srbijo, naj vendarle uvede sankcije proti Rusiji, je močno zaznamovala predvolilno kampanjo. Vučić in njegova stranka, ki imata na voljo bistveno več denarja kot tekmeci, sta zaradi vojne čez noč spremenila kampanjo in polepila državo z novimi plakati, opozicija pa je tudi zaradi vojne ostala brez prej sorazmerno učinkovitih predvolilnih tem, kot so korupcija, domnevne povezave oblastnih struktur z organiziranim kriminalom in vprašanja varstva okolja.
Žal so se uresničile tudi napovedi beograjske nevladne organizacije Crta, ki z mrežo 3000 prostovoljcev spremlja nepravilnosti na srbskih volitvah od leta 2016, z vseh koncev države so prihajala poročila o poskusih volilnih prevar. V več primerih je prišlo tudi do nasilnega obračunavanja z opazovalci.
Kdo bo obvladal to pošast?
»Glede na to, da je iz Srbije narejena stabilokracija – ki se je v desetih letih spremenila še v narkokleptokracijo – edinstvena na tem prostoru, da se je vse to dogajalo pred očmi Zahoda in z delnim, če ne popolnim odobravanjem Zahoda, potem Zahod tudi odgovarja za tisto, kar se bo v Srbiji dogajalo po volitvah,« je za Delo svoj pogled na prihodnost Srbije v novem mandatu Vučićevega režima opisal srbski pisatelj Marko Vidojković. Po deiniciji Svetovalne skupine za Balkan v Evropi so regijske stabilokracije šibke demokracije z avtokratskimi voditelji, ki upravljajo državo prek neformalnih omrežij in trdijo, da zagotavljajo prozahodno stabilnost v regiji. Ta pojem poleg regionalnih voditeljev zajema še vodilne zahodne demokracije, ki podpirajo vladavino avtokratov zaradi lastnih geopolitičnih interesov.
»Zahod je iz Vučićevega režima naredil pošast in ni pošteno pričakovati od državljanov Srbije, da bodo obračunavali s to pošastjo. Toliko bolj, če vidimo, da Zahod z njimi še naprej kuje načrte. Hiter vstop celotne regije v EU je kot edina obramba pred ruskim in kitajskim vplivom edina rešitev za trenutni položaj, ne le v Srbiji, temveč tudi v okoliških državah. To ni odvisno zgolj od nas, temveč tudi od Zahoda. V takem položaju bi se najraje hkrati ubil in popolnoma sprostil,« je napol v šali dodal Vidojković.
• Kljub Vučićevi vlogi favorita na terenu veliko poskusov prevar.
• Režimu naklonjeni mediji so poročali o goljufanju opozicije.
• Na družbenih omrežjih tudi posnetki nasilja.