Brazde pustošenja se bodo dolgo celile
Lahko nas skrbi, kaj se bo dogajalo na dveh največjih knjižnih sejmih za literaturo v Frankfurtu in Bologni.
Poznopomladanski termin ni pokvaril vzdušja na pravkar zaključeni 57. izvedbi Borštnikovega srečanja. Na pandemijo je večina obiskovalcev in nastopajočih pozabila. Dobili smo vtis, da je kultura ponovno zadihala, in verjetno tudi dejansko bi, če ne bi bil v zadnjih letih ta resor pod ministrom Vaskom Simonitjem
Brazde pustošenja, ki je kot kombinacija nesposobnosti in revanšizma oralo po kulturnem polju, se bodo celile še dolgo. Med značilnostmi najtemnejšega obdobja slovenske kulture od osamosvojitve dalje sta bila vztrajno nasprotovanje stroki ter izrazita negativna selekcija. Spreminjali so ustanovne akte, da so lahko nižali pogoje za zaposlitve na vodilna mesta v javnih kulturnih ustanovah, kar bo nezadržno privedlo do novih primerov, kot je sramota, ki se je zgrnila nad Narodni muzej Slovenije. Upravičeno nas lahko skrbi, kaj se bo dogajalo na dveh največjih knjižnih sejmih za literaturo v Frankfurtu 2023 in Bologni 2024, kjer bo v središču Slovenija, saj se je v grotesknem obratu pod prejšnjim ministrom na mestu direktorja Javne agencije za knjigo znašel Dimitrij Rupel. Močno prizadeta je tudi domača filmska produkcija, ki je nezakonito in brez pojasnila ostala brez glavnine sredstev približno leto dni. Najverjetneje je šlo za načrtno stradanje, ki je močno omajalo ali uničilo zaupanje tujih investitorjev. Izostale so številne kritične infrastrukturne investicije, na primer v ljubljansko Dramo. Spomnimo se, da je Simoniti prekinil postopke financiranja prenove in brez posvetovanja s stroko posegel v projekt z izgovorom, da bo pred nadaljevanjem opravil revizijo. To je privedlo do odstopa ravnatelja SNG Drama Ljubljana Igorja Samoborja.
Ministrstvo za kulturo je tudi aktivno sodelovalo pri degradaciji medijev in uničevanju ugleda novinarjev, še bolj nerazumno je enako počelo z ustvarjalci in tistimi, ki bi jih moralo ščititi – z umetniki. Seznam je še veliko daljši in pomembno je, da tega ne pozabimo. Obstaja pa tudi svetla plat – politično pleme je končno uvidelo, kako pomemben je kulturni resor, saj prepreda in drži narodno tkivo, omogoča delovanje družbe in tako ustvarja pogoje za državnost in gospodarstvo.