Po prvem polčasu še ni videti zmagovalca
Parlamentarne volitve v Franciji Macronisti in levo zavezništvo Nupes tik drug ob drugem po prvem krogu, čez teden dni bo drugi krog
Francozi so aprila v Elizejsko palačo izvolili novega starega predsednika Emmanuela Macrona, včeraj so v prvem krogu parlamentarnih volitev nekako odgovarjali na vprašanje, ali si še naprej želijo absolutno dominanco macronizma prav tako v narodni skupščini. Ali, kot nasproten ekstrem, hočejo, da bi bila premierska taktirka zaupana radikalnemu levičarju Jean-Lucu Mélenchonu, prvemu možu na novo osnovanega levega zavezništva Nupes. Če ni morda čas za nekaj vmes, nič manj težavnega, a realnejšega. Po prvem polčasu – drugi volilni krog bo čez teden dni – se nakazuje, da bi radi volivci vendarle nekoliko pristrigli peruti macronistični politiki. A odprto je še vse.
Kar so v zadnjih dneh napovedovale javnomnenjske ankete, so sinoči potrdili tudi rezultati vzporednih volitev (inštituta Ipsos-Sopra Steria za nekatere francoske medije): macronisti uživajo bistveno manj podpore kot pred petimi leti, tik ob njih se je v ospredje prebilo levo zavezništvo Nupes in po pričakovanjih se je okrepila tudi skrajna desnica Marine Le Pen. V odstotkih so francoski volivci takole porazdelili glasove: 25,2 odstotka za macronizem in zaveznike (koalicija Skupaj združuje Republiko, naprej, Demokratično gibanje in Obzorja), 25,2 odstotka za Nupes (v Novo ekološko in socialno ljudsko unijo so se pred tedni povezali Nepokorna Francija, socialisti, ekologisti in komunisti), 18,9 odstotka za Nacionalni zbor desne populistke Marine Le Pen, 13,7 odstotka za konservativne Republikance, 3,9 odstotka za tabor radikalnega desničarja Érica Zemmourja.
Brez absolutne večine bo macronizem blokiran
V poslanskih stolčkih to pomeni, da lahko vladajoča struja na koncu pričakuje od 255 do 295 sedežev od 577, kolikor je vseh, Nupes na drugi strani lahko računa na 150 do 190 poslanskih pozicij, kar najbrž nakazuje precej zapletov pri sprejemanju zakonodaje v prihodnje. Brez absolutne večine v narodni skupščini bo macronizem blokiran, še sploh pa bi bil, če bi jo na koncu, kakor so zadnje dneve in tedne preigravali francoski mediji, dobila koalicija Nupes, saj bi to vodilo v kohabitacijo. V tem primeru bi predsednik vlade morda postal Jean-Luc Mélenchon, ki je zdržema že vse od poraza v aprilskem prvem krogu predsedniških volitev manifestiral, da to hoče biti, kakor so bile tudi parlamentarne volitve zanj »tretji krog predsedniških volitev«.
Udeležba je bila rekordno nizka
Francoska volišča so se včeraj odprla ob osmih zjutraj, pozaprla pa različno, večinoma že ob šestih zvečer, v nekaterih velikih mestih, kot so Pariz, Lyon, Montpellier, denimo, pa ob osmih. Za 577 sedežev v narodni skupščini – 558 jih je porazdeljenih po departmajih, osem rezerviranih za Novo Kaledonijo in čezmorska ozemlja ter še enajst za Francoze v tujini – se je potegovalo 6293 kandidatov, glasove pa bi jim lahko dalo 48,7 milijona volilnih upravičencev. Udeležba je bila pričakovano nizka, po rezultatih vzporednih volitev inštituta Ipsos-Sopra Steria je bila abstinenca rekordna, med 52- in 53-odstotna.
Mandat francoskega poslanca traja pet let, že po prvem krogu pa je zagotovljen tistemu, ki mu uspe dobiti absolutno večino oddanih glasov oziroma ga mora podpreti vsaj 25 odstotkov volivcev, vpisanih v volilni register v posameznem okraju; teh je 577, 539 izmed njih v metropolitanski Franciji.
Čez teden dni bodo lahko tekli drugi krog le tisti kandidati, ki jim je včeraj dalo glas najmanj 12,5 odstotka volilnih upravičencev v okraju ... Skrajna desničarka Marine Le Pen je takoj sinoči pozvala svoje volivce, naj v drugem krogu ne podprejo niti vladajoče struje niti levega zavezništva.
• Francozi so glasovali v prvem krogu parlamentarnih volitev.
• Po vzporednih volitvah izenačeno na prvem mestu.
• Okrepila se je tudi skrajna desnica Marine Le Pen. 52–53 %
Francozov se je udeležilo volitev, kaže vzporedno štetje glasov