Bolj obdavčiti bogate in razbremeniti revne
Nemčija V Scholzevi koaliciji tli spor okoli davčne reforme, ki bi zvišala obdavčitev najbogatejših
V semaforski koaliciji kanclerja Olafa Scholza tli nov spor. Zeleni zaradi draginje in vse težjih finančnih razmer tistih z nižjimi dohodki zahtevajo davčno reformo, ki bi nižji in srednji sloj razbremenila, bogatejše pa bolj obremenila. Še ob podpisu koalicijske pogodbe so SPD in Zeleni vztrajali, da prostora za davčne razbremenitve ni, a takrat vojne v Ukrajini še ni bilo, letna inflacija pa ni dosegala vrtoglavih osem odstotkov.
V teh dneh nemška gospodinjstva na dom prejemajo obvestila dobaviteljev plina, za koliko se bodo zvišale cene energije od 1. julija dalje. Pri enem največjih dobaviteljev Mainovi se bodo cene za plin zvišale za okoli 30 odstotkov, kar pri povprečni letni porabi okoli 20.000 kWh pomeni za skoraj 500 evrov višje stroške kot pred podražitvijo. Ob velikih podražitvah hrane in pogonskih goriv, pa tudi najemnin – te se bodo letos zvišale za tri do štiri pa tudi do okoli deset odstotkov, če so pogodbe vezane na rast življenjskih stroškov –, to za gospodinjstva z nizkimi dohodki predstavlja velike obremenitve, zaradi česar je vlada Olafa Scholza že sprejela nekaj enkratnih ukrepov, a minister za gospodarstvo in podnebne politike Robert Habeck ocenjuje, da ti ne zadoščajo.
Da bi država lahko finančno dovolj pomagala tistim z nižjimi in srednjimi dohodki, predlaga davčno reformo, ki bi razbremenila velik del zaposlenih. Z davčno reformo naj bi posegli predvsem v fenomen hitrejšega naraščanja davčnih obremenitev v spodnjem delu dohodkovne lestvice v primerjavi z zgornjim. A če bi želeli ta fenomen, ki prizadene predvsem zaposlene z nižjimi dohodki, odpraviti, pri tem pa ne povzročiti izpada proračunskih prihodkov, bi morali krepko zvišati obdavčitev tistih pri vrhu.
Rekordni, 57,4-odstotni davek v najvišjem razredu
Na ministrstvu za finance pod vodstvom Christiana Lindnerja so že izračunali, da bi morali najvišji davčni razred, ki začne veljati pri dohodkih, višjih od 80.000 evrov na leto, zvišati z obstoječih 42 na kar 57,4 odstotka. Kritiki so spomnili, da je to več, kot pa je davek znašal celo za časa Helmuta Kohla, ko je dosegal rekordnih 53 odstotkov. Najbolj izpostavljeni pa bi bili, tako kritiki, predvsem kadri, ki jih nemško gospodarstvo najbolj potrebuje – inženirji in drugi visoko izobraženi in usposobljeni. Minister Lindner govori o ideološko zastavljenem predlogu in davljenju nemškega podjetniškega razreda.
V koaliciji, kjer se že prerekajo o tem, kdo je kriv za to, da se znižanje trošarin na pogonska goriva ni prelilo v nižje cene pogonskih goriv, se tako zarisuje nov spor. Znižanje trošarin so predlagali liberalci, a ni prineslo tako pričakovanih rezultatov. Na ministrstvu za gospodarstvo in podnebne politike zdaj preučujejo možnost dodatne obdavčitve naftnih družb, hkrati pa minister Habeck načrtuje tudi spremembe kartelne zakonodaje. Da se naftne družbe usklajujejo pri cenah, je po mnenju strokovnjakov na ministrstvu težko dokazati, ker imajo družbe popoln pregled nad cenovno politiko konkurentov, kar pomeni, da lahko cene usklajujejo tudi brez dejanskega dogovarjanja. Zakonodajo bi spremenili tako, da bi lahko urad za varstvo konkurence na trg posegel tudi, če dokazov za kršitve zakonodaje ne bi bilo.
Za dodatno slabo voljo pa bi utegnil poskrbeti tudi predlog ministra Lindnerja o znižanju davka na zemljišče, ki ga morajo deželam plačati kupci nepremičnin. Davek na zemljišče ob nakupu nepremičnine je eden redkih davkov, o katerem zvezne dežele odločajo samostojno in se giblje od 3,5 do 6,5 odstotka vrednosti posla. Minister Lindner želi za tiste kupce nepremičnin, ki z nakupom rešujejo lasten stanovanjski problem, uvesti možnost ničelnega davka. To bi stroške nakupa znižalo za več 10.000 evrov. A prvi problemi se že kažejo. To bi za zvezne dežele pomenilo precejšen izpad prihodkov.
• Na začetku mandata ni bilo govora o davčnih razbremenitvah.
• Zeleni in liberalna FDP v sporu zaradi davčne reforme.
• Liberalci se nagibajo k znižanju davka na nakup zemljišča.
Z reformo naj bi posegli predvsem v fenomen hitrejšega naraščanja davčnih obremenitev v spodnjem delu dohodkovne lestvice v primerjavi z zgornjim.