Vasko je šele car
Vaska bomo po vsem tem težko pregovorili, da bi nam še kdaj kulturno pral glavo. Kakšna carska škoda!
Malo je manjkalo, pa bi ljubljanski Narodni muzej odprl razstavo del vrhunskih slikarskih mojstrov. Potem pa sta se našla Brane K. in Aleksander B. in pokvarila zabavo. Zaradi takih »špil ferderberjev« smo Slovenci prikrajšani za Picassa in Degasa, da o Maleviču, van Goghu, Monetu, Chagallu ne govorimo.
Eni se jezijo na zbiralca odlikovanj, uniform in starih novcev, drugi na družino, ki sebično skriva vse te mojstre na podstrešju. Malokdo hvali anonimne pleskarje, ki so kupili platna, nakupili barve, čopiče, terpentin, štafelaje, najeli so modele, uničili nič koliko platen, preden so ujeli iluzije podob iz bolj ali manj znanih galerij. Če torej seštejemo vse te stroške, potem se res ne spodobi kar počez omalovaževati truda.
Pri tej neuresničeni razstavi je krivično in neenakopravno, če pozabljamo na glavnega režiserja, producenta, scenarista, pobudnika rahlo spodletele vrhunske kulturne instalacije, carja iz ozadja Vaska Simon Atija. Dve leti je pripravljal teren, določal glavne igralce, torej direktorje in kuratorje, on je daleč najbolje vedel, komu je treba zaupati ključe kulturnega nacionalnega ponosa. Če bi razstavo izpeljali do konca, bi slovenska kultura dobila krila. Naš Narodni muzej bi se postavil ob bok Louvru in Pradu. Šele razstava takšnih dimenzij bi dodala piko na i veličini prejšnjega Faraona. Pravi car je torej Vasko! Vladimir se lahko skrije, pa tudi Pavel je le vojak z uniformo in medaljo. Zdaj bomo spet v kulturni temi, pa še partizanske kipe bo treba iz Pivke vrniti na Brdo. Vaska bomo po vsem tem težko pregovorili, da bi nam še kdaj kulturno pral glavo. Kakšna carska škoda!
Vas zanima, zakaj je Sova svetovala prejšnjim šefom, da zakurijo prenosnike in mobilne telefone? Poglejte, kaj se je zgodilo Zvonetu in Romani D. Šeruga v Corleonu na Siciliji. Uporabila sta google maps in zagozdila svojo mobilno vilo v tipično ulično past sredi mafijskega gnezda. Še dobro, da sta preživela in odnesla celo kožo. Midva z boljšo polovico sva minuli četrtek zaupala telefonski aplikaciji, da bo popoldne ob petih sonce, in odšla od hiše brez dežnika, potem pa naju je pol ure pralo. V Washingtonu zdaj lustrirajo šestojanuarski trampovski državni udar na Kapitol, ki je imel bataljonček skrivnih podpornikov tudi v Sloveniji in je bil voden prek polprevodnikov. Nekaj tega materiala je pobegnilo tudi v svetovni medmrežni labirint. Ne delajte se, da ste pozabili. Sova ni pozabila in ve, kaj dela. Bog ve, kaj vse je skritega v teh hudičevih škatlicah, ki praznijo glave milijardam ljudi po vsem svetu. Predstavljati si ne upam, kaj vse je skuhanega in zapopadenega v polprevodnih škatlah naših šefov. Zato tudi v naši agenciji čestitamo in pozdravljamo Sovino legitimno pobudo: na grmado z digitalnimi dokazi hudičevega dela!
Ko se v Portorožu ne zgodi nič, se med zimskim spanjem radi zbudijo čuvaji plaže in v pesek zabijejo križe z napisi Mortorož. Ko junija enkrat na šest let za tri dni prihrumijo legendarni motociklistični lepotci iz vse Evrope, pa je zimskim čuvajem plaže vse narobe. Motijo jih bencinski hlapi, moti jih brum-brum-brum motorjev, v Pomorskem muzeju Piran so celo ugotovili, da bi takim motorjem morali prepovedati v Piran, ker kvarijo videz starega mesta, in da jih v Benetke ne bi nikoli spustili (res je, saj niso amfibije). Ne moti jih, da le dobre tri lučaje stran vsak dan plujejo v Trst veliki tankerji, katerih vijaki stresajo celoten zaliv in pokurijo vsak dan tisočkrat več nafte kot vsi harlejaši v Portorožu skupaj. Ne motijo jih decibeli zvočnikov, ki načenjajo piranske plesnive zidove, ker v tistih nočnih uricah borci za mir spijo pri štorkljah. Ne motita jih kič in plastika tik ob muzeju. Ne povejo, da v Benetkah niti zvočniki niso dovoljeni, ampak zgolj akustična glasba, in le dotlej, dokler se kokoši ne odpravijo spat. Enkrat jih moti poplava, drugič protipoplavni ukrepi. Enkrat bi pred mestom zgradili grebene na morskem dnu, ki bi razbili valove, a že jutri bodo znova proti vsem grebenom. Seveda, ker ne pašejo v morski park okoli Punte. Raje bi imeli električne motorje, ampak ne govorite mi o vetrnicah, premogu in jedrski energiji, o silicijevih panelih pa sploh ne. Skratka, v Piranu je še najbolj iskana služba čuvajev plaže v zimskem času. Pa še plačilo zahtevajo za čuvajski napor, da se lahko zabavajo, ker je sicer celo poleti dolgčas in jim preostanejo samo polprevodne škatlice, ki praznijo glave.