Inflacijski šok je (lahko) priložnost
Svetovni trg V tečajih delnic je že vključen scenarij ničelne rasti oziroma blage recesije
Globalni upravljavci investicijskih skladov so v teh dneh skoraj tako pesimistični v svoji oceni gospodarskih trendov, kot so bili na vrhuncu velike finančne krize leta 2008. V seštevku jih namreč skoraj 80 odstotkov v naslednjih 12 mesecih pričakuje stagflacijski scenarij v obliki podpovprečne gospodarske rasti in nadpovprečno visoke inflacije.
Dobrih sto dni po izbruhu je rusko-ukrajinska vojna v očeh institucionalnih vlagateljev zdrsnila na četrto mesto največjih tveganj. Prva tri mesta na stopničkah so predvidljivo rezervirana za pretirano agresivne centralne banke, strah pred globalno recesijo in inflacijo. Ravno vrnitev že skoraj pozabljene inflacije in posledična rast obrestnih mer je osrednja investicijska zgodba sedanjega časa.
Inflacijski duh, ki je ušel iz steklenice že pred rusko invazijo na Ukrajino, je povzročil rast obrestnih mer vseh ročnosti, ki je s svojo hitrostjo presenetila večino udeležencev na finančnih trgih. Ne pozabimo, da so obrestne mere prva in najpomembnejša spremenljivka pri določanju vrednosti finančnega premoženja, ki podobno kot temperatura uravnava življenjske procese v finančnem ekosistemu.
Inflacija ni izkoreninjena
Vrnitev inflacije na finančne trge in v zavest vlagateljev je toliko bolj nevralgična, ker smo bili navajeni živeti v prepričanju, da je inflacija izkoreninjena oziroma bavbav, ki je povzročal sive lase vlagateljem v pozabljeni preteklosti. V resnici smo imeli v zadnjem desetletju poslovni cikel z najnižjo (1,7 odstotka) in najbolj stabilno inflacijo v zgodovini z okoli 0,8-odstotnim standardnim odklonom.
Danes se moramo sprijazniti z dejstvom, da je postala visoka in nestabilna inflacija dominantna grožnja, ki destabilizira svetovno gospodarstvo in finančne trge ter vpliva na psihologijo in vedenje potrošnikov.
Profesor Aswath Damodaran postavlja v ospredje inflacijske debate koncept pričakovane (benigne) inflacije in nepričakovane inflacije. Ko je inflacija izrazito višja ali nižja od pričakovanj, ima to lahko dramatične posledice za cene finančnega premoženje, kar se še posebno očitno odraža v letošnjih padcih obveznic in na tveganih segmentih delniškega trga. Zadnje čase lahko na lastni koži ugotavljamo, kako težko je v okolju povišane in nestabilne inflacije načrtovati navadne gospodinjske stroške, kaj šele velike kapitalske ali infrastrukturne investicije.
Priložnost za dolgi rok
Če se lahko česa naučimo iz 70. let preteklega stoletja s tremi recesijami in okoli osemodstotno povprečno letno inflacijo, je to, da je takrat največji stres vlagateljem povzročalo dejstvo, da je podivjana inflacija iz meseca v mesec vztrajno presegala inflacijska pričakovanja in da centralne banke niso znale pokončati inflacijskega zmaja.
Če se ozremo na najpomembnejši ameriški delniški trg, lahko rečemo, da je v aktualnih tečajih delnic že vključen scenarij ničelne rasti oziroma blage recesije, kar pomeni, da bi bili dobički podjetij vsako leto za okoli deset odstotkov nižji, kot znašajo trenutne ocene analitikov. Če vzamemo za izhodišče dokaj pesimistični stagflacijski scenarij iz 70. let z globoko recesijo in dvajset odstotkov nižjimi dobički, pridemo do izračunane vrednosti delniškega indeksa S&P 500 okoli 3500 indeksnih točk, kar je za 15 odstotkov nižje od aktualnih tečajev ameriških delnic.
Dolgoročni vlagatelji imamo v teh negotovih časih priložnost, da lahko, po izračunu profesorja Damodarana, kupujemo delnice z nadpovprečnim, več kot osemodstotnim pričakovanim letnim donosom.