Vrnitev v drobovje evropske realpolitike
Tako blizu si vladajoča politika in levičarski pacifizem od vstopa v Nato še nista bila.
Da je Rusija agresor v Ukrajini, je eno redkih poenotenih stališč v slovenski politiki, akademski sferi, civilni družbi in medijih. V razpravah o tem, kako končati veliko evropsko morijo in kako čim prej doseči mir v Ukrajini, se stališča razidejo v diametralno nasprotne poti.
Vlada Janeza Janše se je v svojih stališčih, manj v konkretnih dejanjih, odločno postavila na stran Ukrajine, precej bolj kot jedrne države EU, ki Ukrajini prispevajo največ vojaške, humanitarne in druge pomoči. Obramboslovec Janša je, denimo, na začetku vojne junaško sedel na vlak za Kijev, predvsem z mislijo na volitve doma. Kljub rotenju Ukrajincev za pomoči v težkem orožju, ni ponudil konzerviranih tankov T-72, ki bi Ukrajincem prišli krvavo bolj prav kot načelni izrazi solidarnosti.
Vlada Roberta Goloba se od Višegrajske skupine usmerja v jedrno Evropo, posledica tega pa je tudi sprememba odnosa do rusko-ukrajinske vojne in Rusije. Iz izrazito slepe, ideološkopropagandistične faze se počasi vračamo v drobovje evropske realpolitike, ki jo določata Francija in Nemčija. Robert Golob je na predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona podpisnik pisma za oblikovanje novega sredinskega zavezništva v evropski politiki. Taistega Macrona, ki vztrajno goji diplomatski dialog s Kremljem. Zunanja ministrica Tanja Fajon je še iz evropskega parlamenta močno navezana na nemške socialne demokrate, s tem pa na nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki je zaradi brutalne nemške odvisnosti od ruskih energentov poosebljenje evropske pragmatične politike do Rusije.
Pri vprašanju odnosa do vojne in Rusije smo dobili tudi zanimiv, za Slovenijo netipičen razcep v napredni civilni družbi, ki je sicer precej blizu sedanji vladi. Leva civilna družba neguje in nadaljuje močno tradicijo pacifizma v slovenski obrambni, varnostni in zunanji politiki. Tako blizu si vladajoča politika in levičarski pacifizem od vstopa v Nato še nista bila. Liberalnejši del civilne družbe pa odločno zagovarja podporo Ukrajini v težkem orožju, kar jo zbližuje z Janšo, hkrati pa je proti jedrnemu münchenskemu formatu diplomacije.