Pragmatična politika namesto rusofobije
Diplomacija Z novo vlado in pod novo zunanjo ministrico Tanjo Fajon se spreminja odnos do rusko-ukrajinske vojne in Rusije
Slovenska diplomacija si prizadeva spraviti Rusijo za pogajalsko mizo, je stališče nove ministrice Tanje Fajon. Zatrjuje, da pri tem ne gre za prorusko zunanjo politiko. Po tem, ko so se prejšnji teden v podporo vladi oglasili levo usmerjeni akademiki in politiki, so se v vmesni prostor med prejšnjo vlado Janeza Janše in novo vlado s svojim pozivom umestili še liberalni in desni intelektualci ter politiki.
• Svoja poziva vladi glede vojne v Ukrajini so spisali levi ter liberalno desni politiki in akademiki.
• Tanja Fajon ne podpira odpovedi več kot 40 bilateralnih sporazumov z Rusijo.
• Veleposlaniku v Rusiji se bo mandat podaljšal za eno leto.
»Vlada Janeza Janše je bila zelo proaktivna glede podpore Ukrajini, precej ostro so nastopali proti Ruski federaciji, kar je bilo opazno v različnih ukrepih, na primer zmanjševanju ruskega diplomatskega osebja v Sloveniji. Igrala je proaktivno vlogo proti Ruski federaciji in v podporo Ukrajini,« ugotavlja bivši zunanji minister Karl Erjavec, ki bi tudi sam podpisal poziv za proaktivno Slovenijo pri iskanju političnega izhoda iz ukrajinske krize.
Nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk ter Rudi Rizman, Vlado Miheljak in Primož Šterbenc ocenjujejo, da morata Zahod in Slovenija kot njegov del poiskati alternativne pristope do ukrajinske vojne – take, ki bi rusko in ukrajinsko vodstvo pripravili k resnim mirovnim pogovorom. Vlada mora po njihovem mnenju na področju zunanje in obrambne politike izhajati iz ustavnega načela mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.
V nasprotju z njimi pa Branko Soban, Gregor Golobič, Miro Cerar, Gregor Virant, Matej Avbelj, Žiga Turk, Renata Salecl in Pavel Gantar menijo, da mora Slovenija ukrajinski odpor podpreti z vsemi sredstvi, ki so naši državi kot članici svetovne skupnosti držav na razpolago. »Ker so se Ukrajinci kot skupnost opredelili za to, da obstoj svoje države in samobitnosti ubranijo z orožjem, je njihova izbira zavezujoča tudi, ko premišljujemo o primernem ravnanju slovenske zunanje politike,« še pišejo. V nasprotnem primeru bi privolili v logiko imperializma in zanikali vrednote, na podlagi katerih se je Slovenija osamosvojila.
Odziv opozicije, SDS in Nove Slovenije, na poziv levih intelektualcev in politikov je bil oster, a pričakovan. Nekdanji premier Janša je ocenil, da gre za neposredno podporo agresiji ruskega predsednika Vladimirja Putina, bivši obrambni minister Matej Tonin pa meni, da poziv ogroža nacionalno varnost.
»Ta vlada bo imela zmernejšo politiko do Rusije z zavedanjem, da bo treba konflikt diplomatsko rešiti na globalni ravni. In da bo prišel čas, ko bo treba na novo vzpostaviti odnose z Rusijo in Ukrajino,« meni Erjavec in dodaja, da ni treba, da se Slovenija izpostavlja enostransko, kot je to počela v času Janševe vlade. »To je Sloveniji gotovo škodilo.
Vsaka radikalna politika, nagnjena v eno stran, ne prinaša koristi,« še dodaja Erjavec.
Prav pa je, pravi Erjavec, da Slovenija spoštuje vse sprejete sklepe mednarodnih organizacij v zvezi z vojno v Ukrajini in obsoja rusko agresijo, kar vedno počne. »Slovenija mora kot majhna država imeti do Rusije pragmatičen pristop, ne pa da nastopa agresivno in sovražno. Tu zlasti desni pol ustvarja pravo rusofobijo, karkoli gre v smeri pragmatizma, pa je označeno za rusoilijo,« zaznava bivši zunanji minister.
»Po vseh mogočih kanalih, tudi znotraj EU, iščemo način, kako Rusijo spet spraviti za pogajalsko mizo. Končanje vojne po mirni in diplomatski poti je ključno,« je stališče nove zunanje ministrice Tanje Fajon. V Kijev se vrača tudi slovenski veleposlanik Tomaž Mencin, vojak in začasni odpravnik poslov Boštjan Lesjak se je vrnil v Slovenijo. »Da vojaka zamenjamo za poklicnega diplomata je pomembno sporočilo, ki ga s tem pošiljamo,« je povedala Tanja Fajon.
Bivša vlada je odpovedala več kot 40 bilateralnih sporazumov z Rusijo, kljub temu da je zunanje ministrstvo povedalo, da za to ni pravne podlage. Predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Predrag Baković naj bi odločanje o sporazumih vrnil v vlado. Zunanja ministrica ne podpira prekinitve bilateralnih sporazumov z Rusijo.
Konec junija bi moralo priti tudi do zamenjave na veleposlaniškem mestu v Rusiji. Za mesto je bila v zadnjem paketu menjav, ki jih je pripravila Janševa vlada, predvidena svetovalka za zunanjo politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju Smiljana Knez. Po naših informacijah se je položaju veleposlanice v Moskvi odpovedala, zato je zdaj vladni načrt, da za eno leto podaljša mandat sedanjemu veleposlaniku v Rusiji Branko Rakovcu. Sloveniji primanjkuje diplomatskega osebja na veleposlaništvu v Moskvi.