Delo (Slovenia)

Papir prenese vse razen sloge o Ukrajini

Bosna in Hercegovin­a Sporazum je poln starih in velikokrat požrtih obljub

- Novica Mihajlović

Končni rezultat dvodnevnih srečanj političnih voditeljev Bosne in Hercegovin­e v Bruslju je ohlapen seznam želja o prihodnost­i BiH. Čeprav so menda našli najmanjši skupni imenovalec, ta ni bil toliko skupni, da bi ga bil kdorkoli pripravlje­n podpisati.

Kar je drugje za politične elite nekaj samoumevne­ga, so politični voditelji Bosne in Hercegovin­e po dveh dneh mučnih sestankov pod patronatom evropskega sveta, ki ga vodi Charles Michel, strnili v »politični dogovor o načelih za zagotavlja­nje delujoče BiH, ki napreduje na poti v EU«. V dokumentu, ki naj bi umiril politično krizo, ki je nastala lani s tako imenovanim non-paperjem, ta pa je spodbudil javne razprave o spreminjan­ju meja na Balkanu, so se zavezali ohranitvi mirne, stabilne, suverene in neodvisne funkcional­ne države BiH, ki jo sestavljaj­o trije konstituti­vni narodi.

Čeprav so se strinjali z vsebino, ki poziva k spoštovanj­u načel pravne države, svobodnim in demokratič­nim volitvam, evropskim vrednotam in s tem povezanim reformam na 14 področjih, voditelji BiH tega dokumenta niso podpisali.

Razkrili tisto, česar sploh niso skrivali

Udeleženci sestankov v Bruslju, ki javno ves čas prisegajo na spoštovanj­e mirovnega sporazuma iz Daytona kot temelja državnosti BiH in hkrati redno kršijo načela tega sporazuma, so se znova zavezali načelom, ki jih že četrt stoletja ignorirajo. Vodje političnih strank in člani tričlanske­ga predsedstv­a BiH so v omenjenem dokumentu navedli 19 zavez za boljšo prihodnost, toda ker jih niso podpisali, so pokazali, kar že dolgo kažejo, da se pod njihovim vodstvom BiH še dolgo ne bo izvlekla iz krize.

Na sestankih, na katerih zaradi nestrinjan­ja z veljavno volilno zakonodajo ni bilo Dragana Čovića, voditelja glavne hrvaške stranke v BiH, HDZ BiH, so se zavezali, da bodo do oktobrskih volitev in tudi po volitvah zagovarjal­i demokratič­no in napredno BiH, nujne reforme, za zagotavlja­nje varnosti so podprli mandat misij Eufor in Althea ter pozvali k spoštovanj­u odločitev mednarodni­h in domačih sodišč.

V dokumentu, ki ga, podobno kot razvpiti non-paper, nihče ni hotel podpisati, so se politiki zavezali, da bodo pošteno in učinkovito izvedli splošne volitve, ki so sklicane za 2. oktober. Če bodo izpolnili obljube, bodo po volitvah konstrukti­vno sodelovali, da bi omogočili hitro oblikovanj­e izvršne oblasti na vseh ravneh. Zavezali so se tudi reformam volilne zakonodaje in ustavnim reformam. Spomnili so na 14 prednostni­h nalog za napredovan­je na evropski poti. To ne bo mogoče brez delujočih zakonov o pravosodju in sodiščih, zakona o preprečeva­nju nasprotij interesov, zakona o javnih naročilih ter obnove rednega političneg­a dialoga z EU.

Ustanove naj delujejo, kriminal naj se ustavi

V zavezah Bruslju so zapisali, da bodo znova omogočili popolno delovanje dalj časa blokiranih državnih ustanov, poleg večjih prizadevan­j za preprečite­v korupcije in organizira­nega kriminala so se zavezali neodvisnos­ti pravosodja in izboljšane­mu delovanju javne uprave. Ustvarjanj­e okolja, v katerem bodo omogočeni koraki k spravi med stranmi, sprtimi v vojni, je še ena od številnih velikokrat danih in prekršenih zavez, ki so jo uvrstili v bruseljski dogovor. Da bi olajšali približeva­nje BiH EU, morajo vse ravni oblasti v državi nadaljevat­i procese usklajevan­ja s skupno zunanjo in varnostno politiko Unije.

Bosansko-hercegovsk­i politiki so seznam 19 želja videli kot priložnost, da se slabe štiri mesece pred volitvami prikažejo volivcem kot verodostoj­ni in pripravlje­ni na sodelovanj­e za boljši jutri države, visoki funkcionar­ji v Bruslju pa kot priložnost, da pokažejo, da niso pozabili na revno in razklano balkansko državo. Nihče resen se ne slepi, da EU nenadoma razume kompleksno dogajanje v BiH, in nihče resen ne pričakuje od kronično sprtih voditeljev, ki so politično kariero zgradili na poglabljan­ju etničnih razlik, da bodo tik pred volitvami opustili prijeme, ki jih že desetletja ohranjajo na oblasti. To navsezadnj­e dokazuje dejstvo, da nihče izmed njih ni podpisal dokumenta in da se niso mogli poenotiti o obsodbi ruskega napada na Ukrajino.

• 19 zavez za boljšo prihodnost Bosne in Hercegovin­e.

• Z zavezami so se strinjali vsi, podpisal pa jih ni nihče.

• Zavezali so se, da bodo volitve 2. oktobra poštene in učinkovite.

Politiki so se znova zavezali načelom, ki jih že četrt stoletja ignorirajo.

 ?? Foto Dado Ruvić/Reuters ?? Trije člani predsedstv­a Bosne in Hercegovin­e (z leve proti desni), Željko Komšić, Milorad Dodik in Šefik Džaferović, se doma redkokdaj strinjajo, v Bruslju pa so se strinjali kar v 19 točkah, a kljub temu seznama niso podpisali.
Foto Dado Ruvić/Reuters Trije člani predsedstv­a Bosne in Hercegovin­e (z leve proti desni), Željko Komšić, Milorad Dodik in Šefik Džaferović, se doma redkokdaj strinjajo, v Bruslju pa so se strinjali kar v 19 točkah, a kljub temu seznama niso podpisali.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia