Alpinistični dnevnik

11. DEL

Kako lepo je takole ob zaključku ture gledati na prehojeno pot, na osvojene vrhove. Živo se spomniš vsakega trenutka, ki si ga ukradel naravi, opazuješ nove vrhove, njihove strme stene in si želiš še več, bolj strmih, težjih, višjih. Nikoli nisi tako zadovoljen, nobenega opravljenega dela tako vesel.

Čas se izteka in morava te zapustiti, toda še prideva. Vidiva, kako prav ima pesem, ki poje o težkem slovesu od gore, ko greš težje dol kakor gor.

Po severnem grebenu sva hitro na Zelenem snegu. Tu pa Tone uprizori pravo dirko. Nekaj časa sestopava po strmem snegu, že po nekaj korakih pa Toneta zmanjka in že je 100 metrov nižje. Prav zares me skrbi, ali se bo ustavil pred steno ali ne, no, pa se je. Kmalu za njim sfrčim še sam in že si poleg njega stresam sneg izza hlač in srajce. Zavijeva navzdol okrog Slovenskega turnca, se naveževa in vstopiva v Slovensko. Nekaj časa plezava po desnem rebru, nato pa po policah zavijeva v Triglavsko grapo. Od snega v grapi naju loči le še previsen skok, toda klini in spust po vrvi premagata tudi to. Zopet sestopava po snegu in zopet zatajijo Tonetovi zlizani čevlji. Še preden sem se zavedal, me je potegnil za seboj, treščil sem vanj, nato me je spet potegnil on, končno pa sva kar skupaj zdrvela navzdol. Ustaviti se bo treba, a kaj, ko gre vse skupaj prehitro. Tresk, buška v komolec, pa sva pristala na skalah ob snegu. Vrv se je tako zabila v sneg, da sva jo osvobodila z veliko muko. Pogledava naprej po grapi, kake tri metre pod nama skale, na dnu pa prava konzerva paštete. Če bi sfrčala tam čez, bi naju bilo najbrž komaj za v to škatlo, tako pa je to »smučanje« povzročilo samo smeh, pa še sestop je bil hitrejši.

Še malo po grapi navzdol, nato pa na desno ven po polici, po kaminu in pod Belimi platami na desno, nato navzgor in po ruševju navzdol, dokler ne prideva do macesnov. Tu se naveževa, še malo se podričava po pesku in že sva pri vstopu. Opazujeva posledice najine norčije: meni na pumparicah manjka za celo zadnjo plat blaga. Hitro se preoblečeva in čez pol ure že jeva v Aljaževem domu. Tistih deset kilometrov ceste do Mojstrane nama je popolnoma odveč, toda domov morava še danes. Na zadnji avtobus do Jesenic, tam pa na vlak in ob polnoči zopet lezem skozi domače okno. 30.–31. avgust, sobota–nedelja

Dolška špica

Zopet je lepo vreme in zadnje dni počitnic je pač treba izkoristiti. Z Dragco greva na Češko kočo. Kako prijetna je ta pot do koče in kar prekmalu sva na cilju. Greva še na Vratca. Tam pričakava sončni zahod, nato pa v kočo. Malo smo tarokirali, malo peli, ko pa smo se menili, kaj bomo jutri, plezati ni hotel nihče, saj je ravno prejšnji teden zapadlo malo snega in je bilo vse ledeno. Zato so drugo jutro Dragca, Ančka in Mili odšli po Kremžarci na Kočno, jaz pa sem poskusil v Kranjski poči. Malo zaradi ledu, ki se je stalno lomil pod nogami, ali pa zato, ker sem bil sam, sem obrnil in raje šel po Grintovčevi polici. Bilo je precej snega in kjer ni bil zmrznjen, sem gazil tudi do kolen. Še tri metre nekoliko večje prečke, pa zopet malo hoje, in sem v Dolški škrbini. Povzpnem se še na Špico, tam pa pojem čokolado in uživam na samem. Spustil sem se v Dolce in opazil gamsa. Bil je star samec, prav nič se me ni bal. Vedno je bil kakih deset metrov pred menoj. Ko so vse tri prišle s Kočne, smo skupaj odšli do Cojzove koče in naprej v Kokro.

6.–7. september 1969, sobota–nedelja Grintovčev steber (V) prvenstvena izstopna varianta (po razu) V+

V soboto zvečer smo Tone, Igor in moja malenkost privezali nahrbtnike na kolesa in šli na Jezersko. Prehitevali smo drug drugega, tako smo bili kar hitro pri Kazini, potem mimo Planšarskega jezera, na Ancljevem pa smo pustili kolesa. Prvič hodimo po tej poti in trda tema je že, baterije pa smo seveda pozabili doma. Kljub temu gre hitro in kmalu smo v koči. Hitro gremo spat, jutri bo zgodaj dan. Ob petih smo še vsi trdi, toda nič ne pomaga, na mraz je treba. Komaj pa si zunaj koče, že te jutranja zarja popolnoma prebudi in pozabiš na toplo posteljo.

Alpinistični dnevnik Nejca Zaplotnika (samozaložba PD Kranj) lahko za 19,90 evra kupite na spletni strani prodaja.pdkranj.si, pri Planinski založbi ali v Slovenskem planinskem muzeju. V podlistku bomo objavili samo prvi del knjige.