Ideološke kvote za koalicijo niso sprejemljive
Predlog Koalicija proti idejam »uravnoteženja« ustavnega sodišča in sporazumu političnih strank o načinu kadrovanja
Predsednik republike Borut Pahor se ob robu kadrovskih pogovorov z vodji poslanskih skupin o kandidatih za predsednika računskega sodišča in viceguvernerja Banke Slovenije pripravlja tudi na izbiro kandidata oziroma kandidatke za novega ustavnega sodnika. Sodnik Marijan Pavčnik, v preteklosti najpogosteje citiran pravni teoretik v ustavnosodnih odločitvah, je namreč podal odstop in bo delo opravljal le še do konca leta.
Pahor je napovedal, da bo postopek izbire naslednika vodil tako, da bo državni zbor o njem odločil pred koncem leta.
Postopki imenovanja in sestave ustavnega sodišča so zelo pomembno vprašanje, ki lahko krha vrednote pravne države, opozarjajo sogovorniki. Že v preteklosti je imel Pahor kar nekaj težav s svojimi kadrovskimi predlogi, ki v državnem zboru niso dobili podpore. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic ocenjuje, da zdaj, ko sta si večini v parlamentu in vladi na eni strani ter v ustavnem sodišču na drugi strani v nazorskem pogledu precej bliže, stopa v ospredje nujnost, da bi bila v ustavnem sodišču – seveda ob vrhunskih in moralno neoporečnih pravnih strokovnjakih – zagotovljena tudi kar največja možna uravnoteženost v ideološko-nazorskem pogledu. Tako bi bile razsodbe prepričljivejše tudi ob »ideološko« zaostrenih vprašanjih, manjša pa bi bila možnost, da v takem vprašanju »poražena« politična stran nato neodgovorno hujska svoje privržence proti ustavnemu sodišču. »To sta do zdaj žal skoraj vedno počeli tako politična levica kot politična desnica, kadar z odločitvami ustavnih sodnikov nista bili zadovoljni.«
Koalicija Roberta Goloba bi po njegovem mnenju svojo privrženost načelom pravne države lahko pokazala tudi tako, da bi prekinila prakso, ko si je vsakokratna politična večina vedno izvolila »svoje« ustavne sodnike, in bi že vnaprej napovedala, do bo podprla vsakega strokovno in moralno vrhunsko kvalificiranega kandidata, ki ga bo predlagala sedanja opozicija. Tako bi dosegli že skoraj idealno nazorsko uravnoteženost. Koalicija pa naj, še dodaja Krivic, vsem parlamentarnim strankam predlaga podpis sporazuma, da bodo od zdaj ob volitvah novega ustavnega sodnika vedno vse skupaj podprle kandidata, ki bo ohranjal tako doseženo nazorsko uravnoteženost sodišča kot zadnjega razsodnika v najtežjih sporih. V Nemčiji tako že 75 let vzdržujejo ideološko nevtralnost in visok ugled svojega ustavnega sodišča.
Koalicija proti
So takšni predlogi realni? Zdi se, da ne. V poslanski skupini Gibanje Svoboda namreč poudarjajo, da bi kakršnikoli poskusi uravnoteževanja sestave sodišča še dodatno ustvarjali vtis, da odločitve
Poziv Matevža Krivica je utemeljen, ko gre za širše politično oziroma družbeno soglasje o profilu kandidatov. Kvote pa so lahko kontraproduktivne in tudi formalni sporazum sam po sebi ne prinaša dodane vrednosti, temveč je ključni preizkus morebitne uspešne akcije podpisa dogovora, kako si bodo poslanci parlamentarnih strank razlagali pojme strokovnosti in moralne kvalificiranosti na primerih posameznih imen. Ne glede na te zadržke bi tak sporazum v smislu profesionalizacije pomenil korak v pravo smer. Posamezne izjave in dogodki nakazujejo, da so dobromisleči ljudje na obeh političnih polih, zato jim je treba dati glas in preseči sedanjo razklanost politike za napredek Slovenije. ustavnih sodnikov ne temeljijo na ustavi in varovanju ustavnih vrednot, temveč so sprejete zgolj na podlagi nazora ali političnega prepričanja. Jani Prednik, vodja poslanske skupine SD, prav tako nasprotuje ideji, da bi izbira temeljila na vnaprejšnjem soglasju »uravnoteženja« po merilu, kdo je na oblasti. »Taka merila bi močno posegla v temeljno poslanstvo in vlogo ustavnega sodišča ter tega potisnil še globlje v naročje morebitne politizacije in ideoloških razprtij.« Matej T. Vatovec iz Levice je prepričan, da različna stališča, predvsem ideološka, ne smejo biti težava. »Če pa se je kaj pokazalo v zadnjih letih, je to, da je bilo ustavno sodišče prepogosto pripravljeno zamolčati absolutnost človekovih pravic. V ustavnih sodnikih ne bi smeli iskati politične uravnoteženosti, ampak goreče zagovorništvo človekovih pravic in širšega javnega interesa.«
Tudi zunaj politike ideje niso naletele na plodna tla. Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič pa pri tem opozarja tudi na katastrofalno spolno neuravnoteženost ustavnega sodišča.
• Borut Pahor v iskanju kandidata za novega ustavnega sodnika.
• Matevž Krivic: Ustavno sodišče naj se uravnoteži.
• Ob sedmih sodnikih le dve ustavni sodnici.
Najbolje bi bilo iskati Marijanu Pavčniku podobno mednarodno uveljavljeno ime. Glede na dosedanje izkušnje lahko od sedanje opozicije pričakujemo predloge kandidatov, o katerih bomo vnaprej vedeli, kako bodo odločali o občutljivih in zahtevnih ustavnopravnih dilemah. Poleg tega je realno pričakovati, da bi takrat, ko bi bili v večini, trdili, da so spremenjene okoliščine takšne, da so prisiljeni predlagati »svojega« kandidata. Tega se Krivic zaveda, zato predlaga sporazum, ki ga pa tisti, ki zdaj ignorirajo odločbe ustavnega sodišča, ne bi spoštovali. Zanesljivejša pot do uravnoteženja bi bila uvedba dvetretijnske večine poslancev pri volitvah ustavnih sodnikov.