Odločitev o kandidatih za BS in računsko sodišče v četrtek
Posvetovanja Neuradno: za vodenje računskega sodišča ima menda največ podpore Jana Ahčin, za viceguvernerja pa morda ponovitev razpisa
V Gibanju Svoboda si bodo glede kandidatov za viceguvernerja Banke Slovenije in predsednika računskega sodišča vzeli čas še do četrtka. Do takrat bodo opravili dodatna posvetovanja, je po včerajšnjih pogovorih s predsednikom republike Borutom Pahorjem po poročanju STA povedal vodja največje poslanske skupine v državnem zboru Borut Sajovic.
Po drugi strani so v največji opozicijski stranki SDS po posvetovanju s predsednikom republike ostali tradicionalno zadržani. Po besedah vodje poslanske skupine Jelke Godec o imenih ne bodo govorili. O kandidatih za obe razpisani prosti delovni mesti se bodo odločili tik pred glasovanjem v državnem zboru, je povedala po pogovoru s Pahorjem.
V NSi pa so po besedah vodje poslanske skupine Janeza Ciglerja Kralja po opravljenih pogovorih s kandidati pripravili ožji izbor. Vsi kandidati so dobri; med kandidati za predsednika računskega sodišča se jim zdi najboljši Aleksej Šinigoj, za viceguvernerja pa Miha Mihič. Pahor danes nadaljuje posvetovanja z vodji poslanskih skupin SD, Levice in predstavnikoma narodnih skupnosti.
Spomnimo, na javni poziv za predsednika računskega sodišča, ki ga je še pred aprilskimi državnozborskimi volitvami podpisal Pahor, so kandidature poslali Jana Ahčin, ki ima po neuradnih podatkih za zdaj največ politične podpore, Miroslav Kranjc, Dušan Sterle in Aleksej Šinigoj. Na ponovni javni poziv predsednika republike za mesto viceguvernerja pa so kandidature oddali Primož Dolenc, Miha Mihič, Matjaž Noč in Sibil Svilan.
Sedanje oklevanje v Gibanju Svoboda pri odločitvi o kandidatih poznavalci pripisujejo tudi intenzivni politični kadrovski trgovini znotraj koalicije.
Cvikl brez komentarja
V Delu smo že poročali, da nekateri v koaliciji, predvsem v stranki SD, vidijo na mestu viceguvernerja ekonomista Milana M. Cvikla, izkušenega finančnika in tudi nekdanjega poslanca druge največje vladne stranke. Cvikl je bil kot eden ključnih pogajalcev te stranke tudi v igri za položaj enega od ministrov Golobove vlade, zato poznavalci ne izključujejo kompenzacije v obliki njegove vrnitve v centralno banko, kjer je v 80. letih začel bogato mednarodno kariero. »Tega ne komentiram,« nam je Cvikl včeraj na kratko odgovoril na vprašanje, ali ga zanima viceguvernerski položaj.
Sedanje oklevanje v Gibanju Svoboda glede odločitve o kandidatih poznavalci pripisujejo tudi intenzivni politični kadrovski trgovini znotraj koalicije. V njej po naših informacijah tudi niso vsi, omenja se Levica, enoglasno naklonjeni Cviklovi kandidaturi. Treba je tudi opozoriti, da procedura pri imenovanju kandidata za viceguvernerja daje predsedniku države diskrecijsko pravico, da lahko sam predlaga tudi svojega kandidata, ki prej ni bil vključen v kandidacijski postopek. Takega primera v praksi še ni bilo, kar nekajkrat pa se je že zgodilo, da predlagani kandidat ni dobil potrebnih 46 glasov poslancev – kljub prej napovedani podpori parlamentarnih strank. Ena od možnosti, ki se neuradno omenja, je tudi ponovitev razpisa.