Prevelika pričakovanja od obiska velikih treh v Kijevu
Nemčija Kancler Scholz noče v Kijev le na fototermin, predsednik Zelenski pričakuje pot Ukrajine v EU
Berlin in Kijev sta drug od drugega oddaljena približno 1200 kilometrov zračne črte, a zdi se, da je med prestolnicama razdalja, ki jo letalo zmore v dobrih dveh urah, bistveno daljša. Kljub medijskim poročilom, da se bo nemški kancler Olaf Scholz v kratkem odpravil v Kijev s francoskim predsednikom Emanuelom Macronom in italijanskim predsednikom Mariem Draghijem, iz kanclerskega kabineta še ni bilo uradne potrditve. Pričakovanja in pritiski pred obiskom naraščajo, morebiti prestrmo.
Kancler Scholz naj bi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Kijevu neuradno obiskal jutri, načrtovanih naj bi bilo več ur pogovorov. Ukrajinska stran si od obiska veliko obeta, morebiti celo preveč. Mogoče je zaslediti želje o dobavi 1000 kosov artilerijskega orožja, 300 kosov raketometov, 500 tankov, 2000 oklepnih vozil in 1000 brezpilotnih letalnikov. Seveda od vseh zaveznikov. Toda seznam, ki so ga objavili nemški mediji, je po ocenah tamkajšnjih strokovnjakov fantazijski in neuresničljiv, vsaj ne prej kot v dolgih letih. Spomniti je treba, da Nemčija v Ukrajino doslej še ni dobavila niti enega kosa težkega orožja. Vlada je odobrila za okoli 350 milijonov evrov dobav, a kot sta pojasnila kancler Scholz in ministrica za obrambo Christine Lambrecht, se morajo ukrajinski vojaki najprej naučiti upravljati težko orožje.
Ko so v nemškem časniku Bild objavili novico, da bo Scholz vendarle odpotoval v Kijev, je ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik dejal, da Ukrajinci od kanclerja pričakujejo, da bo med obiskom zagotovil dobave dodatne oborožitve, vključno s tanki leopard in marder. V nemškem orožarskem koncernu Rheinmetall so te dni potrdili, da so posodobili in pripravili za dobavo šest od skupaj več kot 100 tankov marder. Dobava v Ukrajino je odvisna le še od odobritve nemške vlade.
Ukrajinski predsednik, ki je kanclerja Scholza že pred meseci povabil v Kijev, je v pogovoru za televizijo ZDF dejal, da jih tako Evropa kot ZDA v zadnjih letih pred ruskim napadom niso poslušale. »Če bi sledile našim predlogom o obnovi črnomorske flote, če bi nam pomagale vzpostaviti sistem zračne obrambe, če bi uvedle preventivne sankcije proti Rusiji, bi imela Ukrajina danes veliko več možnosti, da bi se ubranila pred Rusijo,« je dejal Zelenski.
Scholz naj podpre članstvo Ukrajine v EU
Čeprav je pomoč v orožju na prvem mestu pričakovanj Kijeva, to še zdaleč ni edina želja, ki jo je v pogovoru izrazil ukrajinski predsednik Zelenski. V Kijevu pričakujejo, tudi osebno od kanclerja Scholza, da bo sprevidel, da Ukrajina sodi v Evropsko unijo in da bo ustrezen status potrjen že junija. In še, da nemška vlada ne bo poskušala uravnotežiti odnosov z Ukrajino in Rusijo. Iz tega jasno izhaja bojazen, da bi v Nemčiji lahko sklepali kompromise, ki bi škodili Ukrajini, morebiti tudi njeni ozemeljski celovitosti. Predsednik Zelenski je med drugim napovedal, da bo Ukrajina dobila nazaj tudi Krim, ki ga je Rusija okupirala leta 2014.
Prihodnje nemške poteze v tej vojni ne skrbijo le Ukrajincev, ampak tudi večino vzhodne Evrope. Zlasti kritičen je bil poljski predsednik Andrzej Duda, ki je Macronu in Scholzu očital dolge telefonske pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ne da bi se prej o tem posvetovala z zavezniki. V prispevku za časnik Bild je posegel po primerjavi z nacističnim diktatorjem Adolfom Hitlerjem. »V drugi svetovni vojni so vsi vedeli, da je Hilerja treba poraziti in ne iskati poti, kako bi mu omogočili dostojen umik iz vojne,« je bil kritičen Duda. Kancler Scholz je sicer dejal, da noče oditi v Kijev zgolj na termin za fotografiranje. Če informacija o skupnem obisku treh predsednikov drži, je upati, da bodo pogovori resnično vsebinski. Toda pričakovanja se zdijo prevelika.
• Kancler Scholz naj bi Zelenskega obiskal jutri.
• V Ukrajini pričakujejo nove dobave orožja in evropsko perspektivo.
• Šest tankov posodobljenih in pripravljenih na dobavo.
Uradno še ni bilo potrditve obiska kanclerja Olafa Scholza v Kijevu.