Politika brez volivcev je katastrofa za demokracijo
Parlamentarne volitve v Franciji Nedeljskega prvega kroga se ni udeležilo kar 25 milijonov volilnih upravičencev
Rezultati nedeljskega prvega kroga parlamentarnih volitev v Franciji so brez dvoma neuspeh za vladajočo strujo, saj jim na polovici poti še nič ne zagotavlja, da bodo imeli tudi v naslednjem mandatu absolutno večino v narodni skupščini. A še očitneje se je pokazalo, koliko je francoska politika v krizi. Rekordna, skoraj 53-odstotna volilna neudeležba ne more laskati politikom in je tudi slaba popotnica za naprej.
Volilna brezbrižnost kar 25 milijonov volilnih upravičencev, ki niso glasovali, je, kot ne manjka ocen, katastrofa za predstavniško demokracijo in še bolj dokaz, kako zelo je ta v teh časih pomanjkljiva. Kakor drugod po zahodnih družbah se tudi v Franciji paradoksalno vse bolj in hkrati vse manj sprašujejo o poslancih, kdo so ti ljudje, kaj ima ljudstvo od njih, koliko je jasna njihova vmesna vloga med lokalnim in nacionalnim. V Le Mondu so opozorili na še en zanimiv vidik: na to, kako (vladajoča) politika – ker se ji, če tukaj karikiramo, ne da ali ne zdi vredno ali noče ... – nič kaj zavzeto ne vodi več predvolilne kampanje. Predsednik Emmanuel
Macron se je držal stran od tekmecev in javnih debat že med predsedniško tekmo, v takšni poziciji, ki ni le posebnost Francije, je morebiti prepoznati sila problematičen in ne več prikrit politični odmev novodobnega fenomena cancel culture. Z nekaterimi ne sodelujem niti se ne pogovarjam.
Na nasprotnem bregu
Tudi zato ne more čuditi, da se je v nedeljo dobro odrezala nova koalicija Nupes (Nova ekološka in socialna ljudska unija), ki jo vodi karizmatični populist Jean-Luc Mélenchon. Če se je pred tedni, ko so se vanjo povezali radikalni levičarji, socialisti, ekologisti in komunisti, komu zdelo, da se bo nemogoča politična druščina hitro razletela, so Francozi v nedeljo sporočili, da si želijo močne alternative macronizmu: in povezani levi in levosredinski tabori so to lahko. Da bi Mélenchon na koncu dobil želeni premierski mandat, kljub temu ni zelo verjetno, je pa pričakovati, da se bo macronizem (vsaj brez absolutne večine) ob okrepljeni levici v parlamentu še bolj obračal v desno, saj bo prisiljen iskati podporo pri konservativnih Republikancih, na primer. Tudi dober rezultat skrajnega Nacionalnega zbora, ki ga vodi populistka Marine Le Pen, kaže, koliko je ura v Franciji: medtem ko se je ob parlamentarnih volitvah pred petimi leti okrog Macrona strnila sredina, zdaj spet stopa v ospredje stari antagonizem med levim in desnim, ki se zdita bolj vsaksebi in radikalnejša kot kdaj prej.
Zamujene priložnosti
Pred nedeljskim drugim krogom parlamentarnih volitev je pomembno predvsem to, kako bi lahko Francozi izbirali med dvojicami ali trojkami kandidatov, ki se bodo v drugo potegovali v posameznem volilnem okrožju, oziroma kdo bi lahko pritegnil Francoze, ki so v prvem krogu ostali doma. Mélenchon ta teden na veliko obljublja, kar je oznanjal že kot predsedniški kandidat: njegov adut je upokojevanje pri 60 letih, torej pet let prej od meje, ki jo je v načrtovani pokojninski reformi postavila vladajoča garnitura Emmanuela Macrona. Hkrati je že dal navodila lastnim privržencem: v tistih volilnih okrajih, v katerih se v končnem duelu za poslanski stolček morda borita kandidata večinske macronistične koalicije Skupaj in skrajno desnega Nacionalnega zbora, naj ne podprejo nikogar ... Macronisti po svoje kličejo volivce, naj se zavzemajo za vrednote republike, zato naj v drugo v nobenem primeru ne podprejo skrajne desnice, ampak prej Nupes, čeprav se kaže kot njihov prvi tekmec. Konservativni Republikanci menijo drugače, za predsednika senata Gérarda Larcherja med skrajnostmi ni razlik, zato je pozval konservativne volivce, naj ne glasujejo ne za Nupes ne za Nacionalni zbor. Oba da sta za Francijo enako nevarna.
Dvokrožnost
• Narodno skupščino volijo po dvokrožnem večinskem sistemu.
• V nedeljo bo drugi krog.
• Vse je še odprto.
Francozi z dvokrožnim večinskim glasovanjem izbirajo 577 poslancev iz prav toliko okrajev. V prvem krogu volitev se lahko po pravilu potegujejo kandidati vseh strank, že takoj zmaga tisti, ki dobi več kot 50 odstotkov glasov oziroma četrtino glasov volilnih upravičencev v okraju. Če nihče ne doseže absolutne večine, se v drugem krogu potegujeta tista dva oziroma, redkeje, trije ali, še redkeje, štirje, ki so dobili najmanj 12,5 odstotka glasov oziroma dva najboljša, če je odstotek podpore nižji. Tokrat si je poslansko pozicijo že v prvo zagotovilo samo pet kandidatov, štirje iz Nupesa in eden iz Skupaj. Ob prevladujočih dvojicah bo v nedeljskem drugem krogu še osem trojk.