Kako in koliko naj se sončijo starejši?
Igor Bartenjev prof. dr., dr. med., Združenje slovenskih dermatovenerologov
Dermatologi sončenja na splošno ne moremo priporočati, to velja za vse starostne skupine. Sončni žarki, predvsem ultravijolični del sončnega spektra, namreč poškodujejo celice kože, posebno vplivajo na DNK v jedru celic vrhnje plasti kože. Res je, da posebej svarimo pred pretiranim izpostavljanjem soncu, kadar gre za otroke, vendar tudi pri starejših izpostavljanja soncu ne moremo svetovati. Pri starejših ljudeh je namreč metabolizem nekako oslabljen in sposobnost popravljanja poškodb, ki jih napravijo sončni žarki, je manjša. Zaščita pred soncem je temelj odgovornega ravnanja vseh generacij.
Sonce ima seveda na telo in na psiho tudi pomembne pozitivne vplive. Sproščajo se hormoni ugodja, endorfini, sončni žarki vplivajo ugodno na nekatere bolezni kože, vemo pa tudi, da se pod vplivom sončnih žarkov tvori vitamin D, ki mu pripisujemo veliko vlogo pri krepitvi imunskega stanja telesa, s tem pa boljšo sposobnost organizma za obrambo pred okužbami, pa tudi pred rakom. Prav tako vemo, da je vitamin D pomemben v metabolizmu kalcija, ta pa je bistven za metabolizem kosti. Povedati pa je treba, da lahko vitamin D tudi dodajamo, torej izpostavljanje soncu, ki je vsekakor vsaj za kožo načeloma škodljivo, ni potrebno.
Splošno mnenje strokovnjakov o vplivu sončnih žarkov na kožo je enotno. Sonce je za kožo škodljivo, tudi zaželena zagorelost v resnici ni nič drugega kot obramba kože pred agresijo, v tem primeru pred škodljivim vplivom ultravijoličnih žarkov, ki so del spektra sončnih žarkov. Sonce je torej predvsem škodljivo in je z boleznimi kože povezano na različne načine. Lahko so sončni žarki edini ali pa vsaj zelo pomemben dejavnik v razvoju neke bolezni. Pri celi vrsti bolezenskih stanj izpostavljanje sončni svetlobi vodi v poslabšanje osnovne bolezni.
Posledice vpliva ultravijoličnih žarkov so lahko akutne, nastanejo neposredno po izpostavljanju soncu, ali pa kronične in se pojavijo po letih oziroma desetletjih nespametnega sončenja. Akutne posledice sončnih žarkov so sončna opeklina, preobčutljivostni odzivi na UV-žarke, fototoksične spremembe, ki so povezane z zdravili in rastlinami, ter fotoalergične reakcije. Kronične posledice sončnih žarkov so staranje zaradi UV-žarkov, kronični aktinični dermatitis, premiki pigmenta, kar se kaže v svetlih in temnih lisah, ter poroženevanje kože, kožni rak, kot so bazaliom, spinaliom, maligni melanom.
Kljub lastnim zaščitnim mehanizmom, s katerimi se koža uspešno brani pred UV-žarki, pa velika večina belcev potrebuje dodatno zaščito. Najboljša zaščita pred soncem je, da se mu sploh ne izpostavljamo. Če se mu ne bomo povsem odrekli, in takšnih nas je večina, je priporočljivo na soncu nositi pokrivalo, majico in očala. To je fizična zaščita pred UV-žarki. Zavedati se je treba, da nekatere poletne tkanine in oblačila prepuščajo del žarkov, zaščita torej ni popolna. Sodobna zaščita pred sončnimi žarki zahteva pravilno uporabo z ustreznimi, strokovno izbranimi sredstvi.
Na trgu je precej ustreznih preparatov. Ti zagotavljajo fizikalno oziroma kemijsko zaščito. Pomembno je tudi, da ščitijo pred UVA- in UVB-žarki. Fizikalna zaščita pomeni, da so v sredstva vmešani drobni delci, ki kot zrcalca odbijajo ultravijolične žarke, kemijske zaščitne snovi pa jih prestrezajo. Pri izbiri preparata bodimo posebej pozorni, da je ta obstojen na svetlobi (angl. photostable) in v vodi ( waterproof). Oboje mora biti navedeno na embalaži. Preparati imajo zelo različno sposobnost nevtralizacije UV-žarkov. Zaščitne snovi so lahko primešane kremi, olju, mleku ali gelu. Kateri izdelek je najprimernejši, je odvisno predvsem od lastnosti kože posameznika, dobro pa je, da vsebuje hranilne snovi in tako imenovane lovilce prostih radikalov. Stopnjo zaščite prilagajamo tipu kože, stopnji porjavelosti in osončenemu predelu. Kožo na obrazu, posebno čelo in okolico oči, pa tudi ustnice, ramena in prsi, navadno ščitimo močneje.
Sredstva za zaščito pred soncem pomagajo, da nas ne opeče, to pa lahko ljudi zapelje, da se izpostavljajo soncu ves dan, kar vodi do oslabljenega imunskega nadzora v koži. To stanje pa nekateri strokovnjaki povezujejo z rastočo incidenco malignega melanoma v svetu.
Ko govorimo o zmernem sončenju, moramo vedeti, da je ta pojem precej neoprijemljiv. Vsekakor nas sonce ne sme opeči. Če ste si že vzeli čas in prebrali tele vrstice, upam, da si boste nekaj tudi zapomnili. Nesprejemljivo je namreč, da vsako leto na svetu zboli 3 milijone ljudi zaradi različnih vrst kožnega raka, v približno 80 odstotkih primerov pa so glavni krivec prav sončni žarki, pred katerimi bi se pravzaprav z lahkoto zaščitili ali se jim izognili.