Ukrajina korak bliže EU
Bruselj predlaga, da Kijev in Kišinjev dobita uradni kandidatski status za pristop
Ukrajina je sredi vojne vihre dobila močno politično sporočilo iz Bruslja: evropska komisija je državam članicam EU priporočila, naj ji podelijo uradni status kandidatke za članstvo. Odločitev bodo sprejele na zasedanju evropskega sveta prihodnji teden. »Vsi vemo, da so Ukrajinci pripravljeni umreti za evropsko perspektivo. Želimo, da z nami živijo evropske sanje,« je dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Kijev da izvaja že približno 70 odstotkov zakonodaje EU – pravila, standarde in norme. Podelitev statusa je povezana z nadaljevanjem reform. V Bruslju navajajo delo v pravosodju, na področju boja proti korupciji, izvajanja zakonodaje proti oligarhom. Tudi za Moldavijo so predlagali podelitev kandidatskega statusa. Bolj zadržani so do Gruzije, ki bo postala kandidatke šele, ko bo izpolnila nekaj pogojev. Vse tri države so bile do zdaj obravnavane v okviru vzhodnega partnerstva (vanj so bile vključene še Armenija, Azerbajdžan in Belorusija), za katerega ni bilo predvideno – drugače kot za
Ursula von der Leyen.
Zahodni Balkan – da bo postal del EU. Po podelitvi kandidatskega statusa Ukrajina še ne bo mogla začeti pristopnih pogajanj. Naslednji koraki so odvisni od tega, koliko stvari bo naredila. Glede pogajanj mora biti sprejeta posebna odločitev, do katere utegne miniti več let. Med državami, ki opozarjajo, da ne bi smeli pozabiti na evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, je bila najglasnejša Avstrija.
Premier Robert Golob je ob koncu obiska v Bruslja povedal, da bo na vrhu EU prihodnji teden predlagal podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini.
V petek bo prvi sestanek popolnoma prenovljenega strateškega sveta za zunanjo politiko na zunanjem ministrstvu. Na srečanje v razširjeni sestavi bo zunanja ministrica Tanja Fajon povabila tudi prva podpisana pod poziva vladi glede vojne v Ukrajini.
Uresničevanje zunanjepolitičnih prioritet nove vlade, ki temeljijo na vrnitvi Slovenije v krog jedrnih držav EU, je za sabo potegnilo tudi korenito prevetritev strateškega sveta za zunanjo politiko na MZZ. Tanja Fajon je v novi strateški svet povabila 13 članov, njihove odgovore pričakuje do začetka prihodnjega tedna.
Med povabljenimi ni dolgoletnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je bil član strateškega sveta bivšega zunanjega ministra Anžeta Logarja, v katerem so bili še Ernest Petrič, bivši svetovalec za zunanjo politiko predsednika republike Boruta Pahorja, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in bivša predsednica odbora za zunanjo politiko državnega zbora Monika Gregorčič, poleg njih pa še Davorin Kračun, Matej Avbelj, Marko Pavliha, Dimitrij Zadel, Kaja Ciglič, Vito Bobek, Jure Leskovec in Boštjan Udovič.
Med vsemi omenjenimi zaupanje ministrice Tanje Fajon uživa le profesor mednarodnih odnosov na FDV Boštjan Udovič, ki je sprejel vabilo v novo sestavo strateškega sveta. V svet so vabljeni tudi nosilci funkcij, predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Predrag Baković, svetovalec za zunanjo politiko v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk in svetovalka za mednarodne odnose predsednika republike Smiljana Knez.
Vabilu se bosta odzvala tudi nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl in veleposlanik v pokoju Roman Kirn. Tanja Fajon želi, da je strateški svet čim bolj spolno uravnotežen, zato je vabilo poslala tudi mednarodni pravnici Vasilki Sancin in bivši državni sekretarki na zunanjem ministrstvu Dragoljubi
Benčina. Ostale člane strateškega sveta nameravajo na Mladiki predstaviti prihodnji teden.
Prvo zasedanje novega sveta bo potekalo v razširjeni sestavi, saj bosta nanj vabljena tudi prva podpisana pod dva različna poziva vladi, kako naj Slovenija ravna v primeru ruske vojaške agresije na Ukrajino. Levičarski poziv k miroljubni politiki je nastal na pobudo bivšega politika Aurelia Jurija, odziv nanj pa so pripravili v liberalnih in razumniških krogih, ki jih je uskladil zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič.
Golob zunanjo politiko prepušča ministrici
Skladno z napovedjo predsednika vlade Roberta Goloba, da bo pri oblikovanju zunanje politike vključeval odbor za zunanjo politiko državnega zbora, se prva vsebinska razprava o enotnih slovenskih stališčih do ukrajinske vojne napoveduje za torek. Za razliko od včeraj, ko je bilo na zaprti seji odbora tudi nekaj govora o Ukrajini, se bo torkove seje udeležil tudi Golob, napovedana pa je tudi udeležba predsednikov opozicijskih strank SDS in NSi, Janeza Janše in Mateja Tonina. Za torek je napovedana trša in kritična razprava SDS glede vladnih stališč do Ukrajine.
Delovno skupino za Ukrajino znotraj MZZ, ki se je prvič sestala sredi tedna, vodi državni sekretar Samuel Žbogar. Iz koalicijskih vrst je slišati, da bo zunanjo politiko, vključno s politiko do Ukrajine in Rusije, vodila zunanja ministrica Tanja Fajon, MZZ pa naj bi se o vseh nerešenih vprašanjih usklajeval z državnim sekretarjem za zunanjo politiko v kabinetu predsednika vlade Vojkom Volkom.
Znano je, da je zunanjo politiko v prejšnji vladi vodil predsednik vlade Janša osebno, pri tem pa je zunanjega ministra Logarja postavil na stranski tir. Iz največje opozicijske stranke je slišati, da je Logar svoji naslednici napovedal konstruktivno sodelovanje.
• V novi strateški svet so vabljeni Ivo Vajgl, Vasilka Sancin in Dragoljuba Benčina.
• Na petkovi seji strateškega sveta o Ukrajini so tudi podpisniki pozivov vladi.
• Delovno skupino za Ukrajino na MZZ vodi državni sekretar Samuel Žbogar.