Bruseljska širitvena vnema
Evropska perspektiva Golob meni, da bi pospešek za Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino lahko bil koristen tudi za Zahodni Balkan
Tudi med obiskom slovenskega premiera Roberta Goloba v Bruslju je vprašanje širitve, tudi na Zahodni Balkan, med najpomembnejšimi temami, saj je s priporočili evropske komisije glede Gruzije, Moldavije in Ukrajine nastala nova dinamika.
Med državami članicami je bilo v zadnjih tednih kar nekaj pomislekov o Ukrajini. Ena od njih je bila, da bi bilo bolje, če bi se najprej osredotočili na pomoč državi, ki se mora braniti pred rusko agresijo. Poleg tega podelitev statusa spodbuja pričakovanja, da bo Ukrajina v nekaj letih lahko postala članica. Tako izkušnje Turčije kot balkanskih držav kažejo, da je podelitev statusa le začetna faza pristopnega procesa. Ankara, denimo, ga ima že več kot dve desetletji. Bližnjice, kar zadeva merila za napredek v pristopnem procesu, že tako niso predvidene.
Avstrija predlaga, da bi državam na poti v EU ponudili bolj realistično perspektivo, denimo zgolj sodelovanje na enotnem evropskem trgu. Tudi premier Golob med voditelji, ki želijo, da bi se EU bolj posvetila Zahodnemu Balkanu. Podprl je predlog Bruslja glede Ukrajine, bi pa po njegovem mnenju morali podeliti kandidatski status tudi Bosni in Hercegovini. To bo predlagal na vrhu EU prihodnji teden. Takšne odločitve sicer še ni na obzorju in lahko ga ustavi že ena članica. Golob je izrazil upanje, da bo na koncu zmagal razum.
Začetek pristopnih pogajanj s Skopjem?
Na sestankih v Bruslju s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom je ocenil, da bi pospešek za Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino pospešil tudi procese za Zahodni Balkan. V zadnjih dneh je bilo nekaj znamenj, da se nakazuje kompromisna rešitev, ki bi na začetku prihodnjega tedna lahko vodila do konca bolgarske blokade Severne Makedonije in začetka pristopnih pogajanj s Skopjem. Ena od težav so napete notranjepolitične razmere v Bolgariji, ki utegnejo zavreti proces končanja blokade.
Sinoči je še veljalo, da je »vse odprto«. Po neuradnih informacijah je francosko predsedstvo pripravilo predlog pogajalskega okvira in sklepov, ki bi vključeval del bolgarskih zahtev. Tako naj bi evropska komisija nadzirala izvajanje sporazuma med Bolgarijo in Severno
Makedonijo o prijateljstvu, ki je bil sklenjen leta 2017. Sklicana bi bila medvladna konferenca kot začetek pogajanj, a pogajalska poglavja bi nato odprli šele, ko bi Skopje vneslo v svojo ustavo zaščito bolgarske manjšine. Takšne rešitve utegnejo biti kočljive tudi za države, kot sta Romunija in Slovaška z močno madžarsko manjšino.
Ko smo včeraj citirali Golobovo izjavo, da so ogrožene Gruzija, Moldavija in Ukrajina, nam je zagodel tiskarki škrat in Gruzijo zamenjal z Rusijo. Za napako se opravičujemo.