Macron želi pritegniti volivce z idejo o močni EU

Macronizem ne bo nujno dobil absolutne večine v narodni skupščini, kar bo prineslo zaplete

Tik pred zdajci se napetost viša in udarci nižajo. Ker pred jutrišnjim drugim krogom parlamentarnih volitev v Franciji ni videti, da bi macronizem lahko ubranil absolutno večino v narodni skupščini, je v zraku vprašanje, koliko bi lahko na novo okrepljen antagonizem med taborom predsednika Emmanuela Macrona in tistim okoli radikalnega levičarja Jean-Luca Mélenchona blokiral francosko družbo. Zaradi vojne v Ukrajini se tudi v Franciji začenja težka prihodnost.

Kakor že tedne in dneve prej tudi tik pred dvanajsto kaže, da macronistični tabor najbrž ne bo dobil absolutne večine v narodni skupščini. Tako nakazujejo izidi raziskave, ki so jo na inštitutu Elabe opravili za L'Express in BFM TV. Zato predsednik Macron tik pred zdajci poziva državljane, naj vendarle, kakor so ga citirali v L'Expressu, poskrbijo za »trdno večino«, kajti samo tako bo mogoče zagotoviti »red, naj bo zunaj ali znotraj naših meja«. Macronistična koalicija Skupaj (v katero so se povezali Republika, naprej, Demokratično gibanje, Obzorja in Ukrepajmo) bi lahko osvojila med 255 in 295 od 577 sedežev, kolikor jih je v narodni skupščini, kar je najmanj 55 poslanskih mest manj kot pred petimi leti. Najbolj jo ogroža levo zavezništvo Nupes, v katero je radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, vodja Nepokorne Francije, povabil socialiste, ekologiste in komuniste: jutri bi lahko osvojili do 200 sedežev. Še med 55 in 75 si jih lahko obetajo konservativni Republikanci ter v Uniji demokratov in neodvisnih, medtem ko bo od 30 do 50 poslancev novega sestava parlamenta najbrž iz vrst desničarskega Nacionalnega zbora, ki ga vodi populistka Marine Le Pen. Kako bo na koncu, bo precej odvisno tudi od volilne udeležbe, ki je bila v prvem krogu skrb vzbujajoče nizka, saj skoraj 53 odstotkov oziroma 25 milijonov volilnih upravičencev ni oddalo glasu. Po anketi za L'Express prav tako pred jutrišnjim drugim krogom vsak drugi Francoz ne ve, ali bo šel volit.

Red, doma in na tujem

Preprečiti slabitev v narodni skupščini in posledično stopicanje na mestu pri sprejemanju zakonodaje je prva motivacija vladajočega macronizma. Prav ta motiv so nekateri analitiki prepoznali v

Macronovem nedavnem odhodu (skupaj z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, italijanskim predsednikom vlade Mariem Draghijem in romunskim predsednikom Klausom Iohannisom) v Kijev. Medtem ko so se še pred dnevi spraševali, kako to, da Macron še vedno ni obiskal ukrajinskega glavnega mesta, se zdi zdaj, kakor spet niso zadovoljni vsi, Macronov kijevski manever predvsem notranjepolitično motiviran, tam dane obljube Ukrajine o takojšnji podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU pa problematične. Vtis je, da poskuša pod Macronom Francija interesno krmariti, ko po eni strani s svojo močno orožarsko industrijo kakor druge zahodne države

zalaga Ukrajino z vojaško opremo, z vedno več opreme, po drugi strani pa vzdržuje odprto telefonsko linijo z Moskvo ter se zavzema za dialog med ruskim in ukrajinskim predsednikom. Še več, Macron se povsem odprto ponuja za posrednika med Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, očitno zaman, ko pa sta se sprti strani doslej večkrat, čeprav prav tako neuspešno, pogajali v Turčiji, ko pa se vojna nadaljuje in je od srede tudi za Francijo, tako kot za Nemčijo, dokončno zaprta ruska plinska pipa ...

Tik pred parlamentarnimi volitvami Macron poudarja volivcem, da potrebujejo zelo proevropsko Francijo – ne pa šibke, kakor bi jo še spodkopaval levi populist Mélenchon –, tudi zato, ker bodo posledice vojne v Ukrajini hude in bodo trajale. Prava rešitev da je lahko samo močna Evropa, naj bo obrambno ali diplomatsko, tudi energetsko in industrijsko, le v taki EU, ki jo, kot je bilo slišati pred časom, narekuje prav macronistična Francija, pa bo dobro tudi Francozom. Tekmec Mélenchon ima glede EU, tudi mesta Ukrajine v njej pomisleke in zadržke. »V Ukrajini znaša danes minimalna plača 138 evrov, v Moldaviji, ki jo omenja predsednik, komaj 50 evrov,« zato svari pred nujnim socialnim dampingom, ki bi ga povzročilo članstvo držav na ekonomsko tako nizki ravni. Razkol med Nupesom (ki nasprotuje širitvi EU brez socialnega in fiskalnega usklajevanja in obljublja, da bo gledalo pod prste politikom v Bruslju tako v odnosu do Rusije kot do ZDA) in med macronizmom je poudarjen še pri vprašanjih, kot so upokojevanje, kupna moč, ekologija itd.

Možnosti za prihodnost

Ker se retorika med macronisti in Nupesom zadnje dni ostri, se je že porodilo vprašanje, kako bo sploh mogoče delati v narodni skupščini, če noben politični tabor ne bo dobil absolutne večine, in kako šele, če bo prišlo do kohabitacije. Ekologist Yannick Jadot iz stranke Evropa, ekologija, zeleni (EELV), ki je del koalicije Nupes, se je pred dnevi že izstrelil v čas čez leto dni, ko naj bi po njegovem ... volitve ponovili, a ne več po dvokrožnem večinskem sistemu, kakor velja zdaj, ampak po proporcionalnem.

• Jutri bo v Franciji drugi krog parlamentarnih volitev.

• Ankete ne napovedujejo macronizmu absolutne večine v parlamentu.

• Francoze razdvaja pogled na Evropsko unijo.