Letalonosilka in nosilka kitajskih ambicij
Vojaška moč Če se ruski predsednik Vladimir Putin sklicuje na Petra Velikega, se ima kitajski voditelj Xi Jinping za naslednika Qianlonga
»Kitajske meje je treba braniti na tisoče kilometre daleč od samih meja.« Na to trditev nekdanjega kitajskega premiera Zhou Enlaja me je spomnila petkova splavitev nove letalonosilke, s katero je kitajska Narodnoosvobodilna vojska (NOV) naredila velik korak na odprta morja, in to kot enakopravna udeleženka z največjimi svetovnimi mornaricami.
To je tretja letalonosilka v kitajski vojni mornarici, vendar je Fujian, kot so poimenovali ladjo, prva, ki so jo dizajnirali kitajski inženirji, in prva, ki je opremljena z domačo opremo in tehnologijo. Tuji vojaški strokovnjaki so nestrpno čakali, da vidijo, do katere ravni je prišla azijska sila, in v petek so se lahko prepričali, da se je postavila skorajda enakopravno ob bok z Ameriko.
Popolno opremljanje ladje se bo končalo šele v prihodnjih mesecih, vendar Song Zhongping, vojaški komentator partijskega glasila Global Times, napoveduje, da bo to prva kitajska letalonosilka z elektromagnetnimi katapulti za lansiranje velikih vojnih letal, kar pomeni, da je namenjena za misije na oddaljenih morjih. Pa vendar je niso po naključju poimenovali Fujian, kot se imenuje kitajska pokrajina, ki leži nasproti Tajvana. Ladja, katere nosilnost je več kot 80.000 ton, bo, kot pove že njeno ime, imela »pomembno vlogo pri ohranjanju kitajske neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in razvojnih interesov, kar zadeva tajvansko vprašanje«, komentira časopis Global Times.
Posebne vojaške operacije
Glede na to, da bo potrebnih približno pet let, preden bo Fujian nared za opravljanje vojaških operacij, bi lahko sklepali, da kitajsko vodstvo ne namerava z orožjem izpeljati »pridružitve« otoka, preden ne bo NOV popolnoma pripravljena na to zapleteno in nevarno akcijo. Napetost okoli Tajvana se je dodatno zaostrila ta teden, potem ko je partijski, državni in vojaški voditelj Xi Jinping podpisal pravni nalog, ki zunaj kitajskih meja odobrava »vsa vojaška delovanja, razen vojnih«.
Praktično gre za poskusne operacije, ki so za zdaj osredotočene na varovanje prevozov strateško pomembnega tovora, kot je nafta, ali kitajske investicijske projekte v tujini, od katerih so bili nekateri v resnici tarča terorističnih napadov, in to celo v prijateljskih državah, kot je Pakistan. A »posebne vojaške operacije«, kot se bodo imenovala takšna delovanja, preveč spominjajo na tisto, kar prav zdaj v Ukrajini počne ruski predsednik Vladimir Putin, ki zavrača obtožbe, da gre za agresijo ali vojno.
Izhod kitajskih oboroženih sil čez meje države je velik odmik od dosedanjega načelnega stališča vodstva v Pekingu, ki je odločno nasprotovalo slehernemu pošiljanju vojske na tuja ozemlja, in to ne glede na različne izgovore ali opra
80.000 t
znaša nosilnost nove kitajske letalonosilke Fujian
vičevanje takšnega početja. Že sam vtis, da koraka Xi po stopinjah svojega ruskega strateškega partnerja, povzroča veliko napetost med Tajvanci, ki se bojijo, da utegne kitajski voditelj prevzeti Putinovo logiko, tudi kar zadeva zgodovinsko pravico Pekinga do njihovega otoka. Tako kot ruski predsednik trdi, da on v Ukrajini izvaja samo tisto, kar je začel Peter Veliki, si Xi domišlja, da je Qianlong, cesar iz dinastije Qing, čigar vladavina je trajala najdlje in med katero se je ozemlje kitajskega cesarstva najbolj povečalo. V času njegove vladavine si je Kitajska pripojila novo ozemlje oziroma Xinjiang, utrdila nadzor nad Tibetom in zatrla upor na Tajvanu proti mandžurski oblasti (dinastijo Qing so namreč ustanovili Mandžuri in jo imeli v svojih rokah vse do propada cesarstva leta 1911).
Reinkarnacija carja osvajalca
Kitajci so sicer zelo vzvišeni, ko gre za zgodovinske primerjave s carsko Rusijo, in imajo svojo civilizacijo za prevladujočo v vseh pogledih. A očitno Xi Jinpingu Putin ugaja kot geostrateška reinkarnacija carja osvajalca, čeprav je bila za del kitajskih skrajnih nacionalistov mandžurska dinastija vir »stoletnega ponižanja«. V času dinastije Qing je Kitajska doživela poraz v opijskih vojnah in bila prisiljena Hongkong prepustiti Veliki Britaniji. A ne kot kolonijo, piše v novih zgodovinskih učbenikih, iz katerih se bodo letošnjo jesen začeli učiti hongkonški otroci. Dišeče pristanišče (kar dobesedno pomeni ime tega mesta) ni bilo nikoli kolonija v pravem smislu besede, zdaj trdijo tamkajšnji zgodovinarji.
In po svoje je to res. »Kitajska je ves čas ohranila suverenost nad Hongkongom,« piše v novih učbenikih, »medtem ko je Britanija zgolj izvajala kolonialno oblast.«
Čeprav zveni paradoksalno, je Kitajska leta 1972 od ZN v resnici zahtevala, da Hongkong in Macao (ki je bil takrat pod portugalsko oblastjo) črtajo s seznama območij, ki ne vladajo sama sebi. Ta zahteva je bila izpolnjena, s tem pa je bila tem ozemljem odvzeta pravica do samoodločbe po umiku kolonialne oblasti. Tako sta se Hongkong in Macao uradno imenovala »protektorata«, in ne koloniji, vse dokler nista bila vrnjena pod oblast Pekinga – prvi leta 1997 in drugi dve leti pozneje.
Od Lenina do Fujiana
Medtem ko v dišečem pristanišču pripravljajo proslavo ob 25. obletnici vrnitve otoka v objem domovine, v vrstah vojaških oficirjev poteka rekapitulacija te četrtine stoletja in razvoja vojaške doktrine v tem obdobju. Ko so leta 1998 od Ukrajine kupili pravo letalonosilko, ki se je takrat imenovala Lenin, Kitajski ni bilo povsem jasno, kaj naj bi z njo počela. Ena od idej je bila, da se iz nje naredi plavajoča igralnica, druga pa, da postane ladja del zabaviščnega parka. Z razvojem nove vojaške doktrine, v katere jedru je krepitev vojne mornarice in letalstva, je ladja Lenin postala Liaoning – prva kitajska letalonosilka.
Leta 2019 so splavili še drugo letalonosilko, Shangong, ki je sodobnejša od Liaoninga, a še vedno oblikovana po zgledu starih sovjetskih ladij. Z letalonosilko Fujian je Kitajska v resnici zaplula v novo obdobje, v katerem bo sposobna svoje meje braniti s tisočkilometrske oddaljenosti. Že zdaj je mogoče razbrati, koliko cesarske dediščine se skriva v teh ambicijah.
• Fujian je prva letalonosilka, ki so jo dizajnirali kitajski inženirji.
• Pet let bo trajalo, preden bo ladja nared za vojaške operacije.
• Kitajska je svojo prvo letalonosilko leta 1998 kupila od Ukrajine.