Med pajki, sladoledi in rezilnimi žicami
Art Basel in 1703 Sočasna umetnostna sejma dveh trgov in dveh morebitnih Evrop
Predvčerajšnjim sta – na skrajnem zahodu in skrajnem vzhodu celine – dva umetnostna sejma razprla dve podobi Evrope. Na sejmu Art Basel se na številnih lokacijah predstavlja 289 galerij ter več kot 4000 umetnikov. V Sankt Peterburgu se na novoustanovljenem sejmu sodobne umetnosti 1703 predstavlja 17 ruskih galerij in dela iz zasebnih zbirk, financira pa ga Gazprom.
Kljub posledicam vojne v Ukrajini, čedalje višji inflaciji ter padcu tako vrednosti delnic kot kriptovalut
Art Basel kot osrednji umetnostni sejem na svetu, ki se prvič po letu 2019 vrača v tradicionalni junijski termin, od četrtka zaznava velike prodajne uspehe (sejem bo odprt do jutri, VIP-gostje – med drugimi tudi slovenska zbiratelja sodobne umetnosti Mojca in Igor Lah, katerih zbirka naj bi zaživela v muzeju na Bledu – so si dela lahko ogledali že v torek). Med najdražjimi deli je skoraj sedem metrov široka skulptura Pajek umetnice Louise Bourgeois iz leta 1996, ena od najznamenitejših skulptur 20. stoletja – za 40 milijonov dolarjev je bila prodana prvi dan sejma in se je zapisala v zgodovino kot najdražje delo umetnice, doslej prodano na Art Baslu.
»Lani, ko se je sejem v nekoliko okrnjeni različici odvijal septembra, je bila prodaja slabša, letos pa ponovno opažamo precejšnjo kupno moč,« je za New York Times ( NYT) dejal ameriški trgovec z umetninami Sean Kelly, ki je v prvih šestih urah po odprtju prodal več kot 20 del, ocenjenih na od 30.000 do 250.000 ameriških dolarjev. »Na sejmu je izredno malo kitajskih zbirateljev, prišlo pa je kar nekaj velikih, že poznanih kupcev,« je dodal; številni kupci, ki sicer bivajo v Aziji, so se med pandemijo privadili iskanja in kupovanja umetniških del prek spleta, zato prodaja v živo upada, razstavljavci pa so se na to že odzvali z možnostjo vnaprejšnjih spletnih ogledov in ponudb, zaradi česar so številna dela bodisi prodana ali vnaprej rezervirana.
»Odločiti sem se morala v štirih minutah, ker sta za menoj čakala še dva,« je za NYT dejala svetovalka Kimberly Gould, ki je delo abstraktnega ekspresionista Eda Clarka
New York Ice Cream iz leta 2003 kupila za 1,2 milijona ameriških dolarjev. »Rekla sem okej, vzamem.
Vse je šlo zelo hitro,« je dodala. Zbirateljica iz Monaka Emilie Pastor je poudarila, da »so ljudje nedvomno zaskrbljeni zaradi padca vrednosti delnic. To je čutiti v pristopu do nakupov, odločajo se za bolj uveljavljena, prepoznavnejša imena. Tudi sama se bom odločila za ne
koliko bolj klasične, uveljavljene umetnike – ali pa čiste novince.«
Kot edina slovenska galerija se na Art Baslu kot doslej predstavlja Galerija Gregor Podnar, ki jo je kurator Gregor Podnar leta 2003 ustanovil v Kranju, nato preselil v Ljubljano in zatem v Berlin, danes pa deluje na Dunaju in predstavlja tako slovenske kot tuje umetnike (med njimi so tudi Primož Bizjak, Attila Csörgő, Vadim Fiškin, Robert Gabris, Alexander Gutke, Julije Knifer, Anne Neukamp, Marzena Nowak, Tobias Putrih in Francisco Tropa).
Sejmi kot stičišče pa tudi kot odskočna deska
Slovenski umetniki in umetnice se v mednarodni umetnostni sistem danes večinoma vpenjajo prav prek prisotnosti na umetnostnih sejmih, zato domače galerije sejemski dejavnosti namenjajo vse več pozornosti. »Ta se vedno znova pokaže kot odločilna za najučinkovitejšo predstavitev naših umetnic in umetnikov, ki je zelo pomembna za odkup njihovih del v tuje zbirke,« je za Delo pred časom dejala izvršna producentka galerije Ravnikar Gallery Space Eva Simonič.
Tudi Barbara Čeferin, direktorica Galerije Fotografija, ki pravkar sodeluje na fotografskem sejmu Photo Basel (ta od torka do nedelje poteka vzporedno z Art Baslom), je poudarila, da Galerija Fotografija s prisotnostjo na umetnostnih sejmih na mednarodnem umetnostnem trgu deluje od leta 2009 (ustavljena je bila šest let pred tem). »Na sejmu Photo Basel smo prisotni že sedmo leto – tokrat se na njem predstavljamo z Lucijo Rosc, Borisom Gaberščikom, Andrejem Lamutom in Urošem Abramom. Vsako leto skušamo predstaviti drug izbor umetnikov, s katerimi galerija sodeluje, vključujemo pa tudi mlade, še neuveljavljene umetnike, kar je za galerijo seveda tvegano, saj so stroški predstavitve visoki,« je poudarila Barbara Čeferin. Tveganje je bilo ob predstavitvi slovenskih umetnikov na mednarodnih sejmih prisotno že od začetka, je dodala, »saj jih mednarodni prostor ni poznal. Toda verjamemo vanje in tudi zaradi naših predstavitev na mednarodnih sejmih so izbrani slovenski umetniki na področju fotografije prejeli povabila na razstave v tujini, predstavitve na bienalih in festivalih, bili nominirani za mednarodne nagrade in uvrščeni v pomembne mednarodne zasebne zbirke.«
Kuratorka Hana Ostan Ožbolt, ki je obiskala Art Basel, je poudarila, da gre za »sejem sejmov, ki kot osrednji umetnostni sejem nedvomno izstopa. Po obisku manjših sejmov, kjer se gibljemo v povsem drugačnih cenovnih okvirih, se v Baslu vselej znova potrdi, da predstavljanje umetnosti na najvišji ravni zahteva ogromno finančnih sredstev. Letos je na sejmu predstavljen vrhunski nabor umetnic in umetnikov; v ospredju so imena, ki so bila v fokusu že na Beneškem bienalu ali se predstavljajo na documenti v Kasslu, moment morajo galeristi pač izkoristiti,« je dodala in izpostavila »fantastično« sekci
Unlimited,
Po obisku manjših sejmov, kjer se gibljemo v povsem drugačnih cenovnih okvirih, se v Baslu vselej potrdi, da predstavljanje umetnosti na najvišji ravni zahteva ogromno finančnih sredstev.
jo Unlimited, v okviru katere so v eni od treh osrednjih hal predstavljena umetniška dela velikega formata. »Sekcija omogoča razstavljanje umetniških del, ki jih zaradi tehničnih ali prostorskih omejitev običajno ni mogoče vključiti na sejme sodobne umetnosti,« je za Art Newspaper dejal Giovanni Carmine, kurator sekcije, v kateri se med drugimi predstavljajo Andrea Zittel, Thomas J. Price, Hanne Darboven, Michel Majerus in Leonardo Drew. Hana Ostan Ožbolt je izpostavila tudi Francisa Alÿsa, ki se v sekciji predstavlja s serijo triindvajsetih slik manjšega formata Border Barriers Typology: Cases #1 to #23; serija, ustvarjena po umetnikovih potovanjih po številnih svetovnih konfliktnih območjih na podlagi fotografij in skic tematizira teritorialne težnje in mejne politike. »Gre za subtilno, glede na fizično velikost precej manj monumentalno delo, ki pa je izredno močno,« je dodala kuratorka.
Podpora umetnikom ali odvračanje pozornosti
Sočasno z Art Baslom v Sankt Peterburgu letos prvič poteka tudi sejem sodobne umetnosti 1703, poimenovan po letu ustanovitve mesta in vzpostavljen kot odziv na vse večje sankcije, zaton turiz
ma pa tudi razkol med evropskim in ruskim (umetnostnim) trgom (sejem naj bi sicer pripravljali od leta 2021). Sejem, ki naj bi odslej potekal vsako leto in na katerem so predstavljena dela iz zasebnih zbirk ter 17 ruskih galerij iz Moskve, Sankt Peterburga in Nižnega
Novgoroda, finančno omogoča ruski energetski gigant Gazprom, ki deluje pod okriljem Kremlja. Predstavnik sejma je ob odprtju dejal, da je »zaradi okoliščin sejem zdaj eno od redkih prizorišč, na katerih ruski umetniki lahko predstavijo svoja dela«, toda tako v
Rusiji kot širše je bil deležen ostrih kritik; nekateri celo menijo, da gre za namensko odvračanje pozornosti od ruske agresije na Ukrajino (umetniški kolektiv AES+F je svoje delo v protestu proti vojni umaknil s sejma, kamor ga je umestila galerija Triumf).