Strukturalistična arhitektura Vladimirja Ažmana

Stavbo medicinske fakultete na Korytkovi 2 v Ljubljani je v 70. letih prejšnjega stoletja zasnoval arhitekt Vladimir Ažman. Mikrolokacija stavbe je bila izbrana v presoji z drugima potencialnima lokacijama predvsem zato, ker je omogočala neposredno povezanost inštitutov medicinske fakultete s klinikami oziroma z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana. Kot povzema arhitektova hči, izredna profesorica na ljubljanski fakulteti za arhitekturo dr. Lucija Ažman Momirski, je prva faza obsegala izgradnjo predkliničnih inštitutov, in sicer inštituta za patološko morfologijo, inštituta za anatomijo, inštituta za histologijo in embriologijo, inštituta za farmakologijo in inštituta za sodno medicino. »Funkcionalno je bila fakultetna stavba deljena na laboratorijski del, pedagoški del in obdukcijski (secirni) del. V drugi fazi so bili predvideni prostori za dekanat ter inštituti za biofiziko, biokemijo, biologijo človeka, fiziologijo, patološko fiziologijo, mikrobiologijo, higieno, socialno medicino, medicino dela in zgodovino medicine; vključeni so bili Centralna medicinska knjižnica, Center za informatiko v biomedicini, študentski in rekreacijski prostori,« je naštela. Zaradi zamikov pri dodeljevanju denarnih sredstev za gradnjo je bila prva faza medicinske fakultete končana šele v drugi polovici 80. let in slavnostno odprta septembra leta 1987, do izgradnje druge faze pa ni prišlo. Stavba je izrazito kakovostna strukturalistična arhitektura, ki zaznamuje premik v oblikovanju fakultet in raziskovalnih inštitutov Univerze v Ljubljani.

Prva faza medicinske fakultete je bila dokončana šele v drugi polovici 80. let, do izgradnje druge faze pa ni prišlo.